Ali je bralska prihodnost resnično zapisana elektroniki ali pa bomo literarni svet še naprej raziskovali 'na papirju', so se v današnji debatni kavarni pogovarjali Miha Kovač, Helena Grandovec in Zvone Štor iz Večerove založbe elektronskih knjig ter pisatelj, ki je že predal avtorske pravice v elektronsko uporabo, Bogdan Novak.

Bomo brali z elektronskih bralnikov?
Govorili so predvsem o tem, da je za zdaj elektronska knjiga še v razvijajočem se stanju. Predvsem pa se, kot je povedala Helena Grandovec, elektronski založniki srečujejo s težavo avtorskih pravic, ki jih imajo v veliki večini tudi za ta medij v lasti klasični založniki. Ti pa so, ko so ugotovili razpravljavci, precej neradodarni, čeprav jim tovrstne avtorske pravice ne odvzemajo pravice tiskanja. Morda pa za tem tiči strah pred elektronsko knjigo, ki bo morda v prihodnosti prevzela običajno; pri čemer bi največ izgubile prav klasične založbe.

Kakšna je prihodnost knjige, ne glede na to, da večina gostov verjame vanjo, medtem ko Miha Kovač o elektronski knjigi še dvomi, pri čemer so v ozadju težave tržne narave, je ostalo tudi po enourni razpravi precej nejasno. Malce bolj jasno pa je, da so tudi v Sloveniji na voljo že t. i. elektronski bralniki, ki s pomočjo tehnologije elektronskega papirja omogočajo branje teh tehnološko naprednih knjig.

Pisatelj ali multimedijski umetnik
Kaj, če se bo po naključju zgodilo, da bo elektronska knjiga nadomestila običajno knjigo s platnicami in z listi, narejenimi iz papirja? Vsekakor bi se proces branja popolnoma spremenil, elektronski bralniki že danes ponujajo možnost poslušanja glasbe in še kaj se najde, kar bi pomenilo, da bi se tovrstne multimedijske funkcije kaj hitro znašle poleg brane zgodbe. Kot dodatna animacija, ki jo lahko bralec po mili volji pregleda, posluša ali pa pač preskoči, kot bi lahko preskočil posamezne strani ali izseke zgodbe, kar bi posledično vodilo v možnost izbire več različnih različic ene same zgodbe (saj veste, nekako v slogu: bralec je lahko tudi avtor). Avtor oziroma pisatelj pa pri takšni knjigi niti ne bi bil več klasičen pisatelj, ampak neke vrste multimedijski umetnik, ki bi moral obvladati tako pisanje kot glasbo režijo, fotografijo itd.

Od Vlaste Nussdorfer do Dese Muck
A za zdaj 24. knjižni sejem še vedno daje le pregled nad običajnimi knjigami, ki so razstavljene po že nam znanih stojnicah, na katerih pa se vsako leto znajde tisto, kar se je novega zgodilo na knjižnem področju. Tokrat smo med drugim na stojnici Planeta GV našli najnovejšo knjigo Vlaste Nussdorfer Vrednote na odru življenja in avtorico samo, ki je o knjigi tudi spregovorila. Sejem pa smo zapustili, ko se je začenjala nova debatna kavarna o tem, koga morijo slovenski popularni in žanrski pisci. Na tej debati sta med drugim sodelovala Marcel Štefančič jr. in Desa Muck.

Lejla Švabić