Stari znanec literarne nagrade, ki jo bodo v soboto podelili na Rožniku, je bil leta 2002 nagrajen za Grenki med, zatem pa je bil še trikrat nominiran. Roman že v naslovu izpostavlja vprašanje lastnine, do posestva in predvsem do dekleta, ki ga je štiridesetletni ljubitelj alternativne glasbe in 'art filmov' Tomo 'izgubil', ko ga je prevaralo in zanosilo z drugim. Spoprijeti se mora z izgubo tistega, za kar je mislil, da je njegovo. Tomo se iz mestnega okolja umakne na podeželje, kjer se znajde v konfliktu skoraj z vsakomer, s komer stopi v stik.
Bralec svet doživlja skozi njegovo perspektivo, v njegovem razmišljanju in spraševanju pa avtor romana ničesar ne olepšuje in odpira tudi manj prijetne teme.
Z nominirancem, ki so ga v oddaji Svet kulture na Radiu Ars na podlagi abecednega reda predstavili četrtega po vrsti, se je pogovarjala Ana Rozman.
Naslov se razkrije na koncu
Naslova se je pisatelj domislil šele proti koncu romana. "Pisal sem ga brez naslova, in ko sem ga obupno iskal, se mi je zdelo, da to pravzaprav odlično povzame vsebino knjige. Prva ideja, ki se mi je zapičila v glavo, ko sem začel razmišljati o pisanju, je bila podoba človeka, ki toži nekoga za klevete. Čeprav sam ve, da so tiste klevete resnične. Zato sem razmišljal, zakaj bi torej prišlo do te tožbe." Najbolj tipično slovenska tema se mu je zdela tožba zaradi zemlje, saj se Slovenci radi tožimo za vsak malo narobe postavljen plot, pravi.

"Ko je ta ideja zorela, sem ugotovil, da je problem prilaščanja najgloblje mogoče premisliti na vprašanju odnosa do drugega človeka, do svojega partnerja. Nato je ta zadnja točka, do katere sem prišel v svojem romanu, postala nosilna nit tega romana. Torej je to postala ljubezenska zgodba vprašanja lastninjenja sočloveka."
Razvozlavanje ženske enigme
Tomo si lasti Anjo, žensko, ki jo Skubic tokrat opazuje pravo skozi oči prvoosebnega pripovedovalca, on je tisti, ki jo hoče doumeti, kar pa mu ne uspeva. "Hodi kot mačka okrog vrele kaše. Premišljuje o vsakem njenem premiku, tako telesnosti kot motivacijah, zakaj ravna tako, kot je ravnala, zakaj ga je prevarala, kakšna je možnost, da bi z njo še kar koli imel. Poskuša se ji približati, predstavlja mu enigmo, tujko. Tukaj se nisem vživljal v njo. Celo tisti delčki, ki naj bi jih povedala, napisala, so ves čas pod vprašajem, ali je to povedala oziroma napisala iskreno. Tomo ni nikoli prepričan, ali lahko verjame vse, kar sliši od nje. Tako da sem se skupaj s Tomom samo čudil Anji."