Josip Doltar je sodeloval pri vseh pomembnejših pridobitvah Bele krajine svojega časa. Ob stoti obletnici postavitve prve livarne v Črnomlju, ki jo je zgradil in vodil, so njegovi potomci dali pobudo za razglasitev Doltarjevega leta.

Osebna zgodovina dobi širše razsežnosti
Imel je 12 otrok in precej Črnomaljcev je Doltarjevega rodu. "O prastarem očetu nisem vedela skoraj ničesar," pove Ilinka Todorovski. V družinskem arhivu še vedno hranijo njegov predmet: platnen ovitek za ladijsko vozovnico v Ameriko. "Ko sem se lotila raziskave, kdo je Josip Doltar bil, sem razmišljala, da je to neko potovanje k svojim koreninam. Hkrati pa se je potem sčasoma izkazalo, da je bil veliko več kot samo moj prednik. Bil je drzen, podjeten, pogumen, poseben, ničesar se ni bal, stopil je v politiko, v gospodarstvo."

Po vrnitvi iz Amerike je lučaj od svojega posestva ob Dobličici postavil livarski obrat, iz katerega se je razvila belokranjska železolivarna industrija, ki živi še danes. O Doltarjevem življenju in delu je ogromno gradiva, strnjeno je v knjigi.

"S študijo Josipa Doltarja smo dobili vpogled v zanimiv čas začetka 20. stoletja, v razvoj provincialnega mesta, ki se je spravljalo, lahko rečemo, na neko pot modernizacije," meni zgodovinar Janez Weiss.

Imeniten mož pa ni ustvarjal sam, ob sebi je imel drzne in pogumne meščane, se zaveda Ilinka Todorovski. "Ko so Črnomaljci stopili skupaj, so vedno lahko gore premaknili, tako so pripeljali železnico v Belo krajino in tudi v Črnomelj, zgradili novo šolo, malo so potarnali, malo zlobirali, stopili skupaj in na koncu jim je uspelo." In to bi bil lahko nauk tudi za današnje čase.