Za knjigo z Dickensovim podpisom in posvetilom londonski knjigarnar Peter Harrington pričakuje, da bo iztržil 275.000 funtov (343.200 evrov).

Kratko in preprosto posvetilo
Dickens je v knjigo zapisal: "Za George Eliot. Z velikim občudovanjem in spoštovanjem. December, 1859." Gre za poseben darilni izvod - avtorji so namreč lahko od svojih založnikov zahtevali več darilnih izvodov, ki so jih izbranim posameznikom lahko izročili že pred izidom publikacije. Izvod se je ponovno pojavil v 20. letih prejšnjega stoletja, ko se je pisateljičina vnukinja odločila, da ga proda. Znana je le še ena druga knjiga, ki jo je Dickens posvetil pisateljici - izvod druge izdaje knjige The Uncommercial Traveller, ki ji ga je podaril leta 1861.

Sorodni duši
Charles Dickens je George Eliot občudoval od trenutka, ko mu je avtorica leta 1857 poslala izvod svojega prvenca Scenes of Clerical Life. Bil je eden prvih, ki je uganil, da bi "George" utegnila biti ženska (pod psevdonimom se je skrivala Mary Ann Evans). Občudoval je izjemno iskrenost in nežnost njenih zgodb. Pisateljica, ki je pisala pod moškim imenom, da bi jo kritiki obravnavali resno in da bi si zagotovila zasebnost, je Dickensu leta 1859, ko mu je poslala izvod romana Adam Bede, razkrila svojo identiteto.

Harrington pravi, da je izvod z Dickensovim posvetilom že vzbudil zanimanje. Po do zdaj najvišji ceni za Dickensove publikacije so v New Yorku pred petimi leti prodali prav tako darilni izvod Božičnih pesmi, in sicer za 290.500 dolarjev (218.810 evrov).

Izkušnja temne plati industrijske revolucije, prelita na papir
Med glavna dela angleškega pisatelja Charlesa Dickensa (1812-1870), največjega romanopisca zgodnje viktorijanske dobe, poleg romana Povest o dveh mestih med drugim spadajo še romani Oliver Twist, David Copperfield, Veliko pričakovanje in Božična pravljica o duhovih, ki je njegovo zadnje besedilo, prevedeno v slovenščino. Leta 1992 ga je prevedel Janko Moder, četrti Dickensov prevajalec, po Otonu Župančiču, Miri Mihelič in Izidorju Cankarju.

Dickens velja za mojstra pripovedništva, ustvarjanja živih likov, odličnega opisovalca socialnih razredov, navad in vrednot svojega časa. Posebno mesto je v književnosti posvetil življenju v bedi, zatiranim in najrevnejšim slojem; nekateri ga označujejo kot predstavnika siromakov.