"Na tem planetu smo zato, da svoj glas in notranji potencial razvijamo zato, da svetimo in premagamo to temo," je dejala nagrajenka, sicer Mariborčanka, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Samostojna ustvarjalka na področju kulture je od leta 2008 tudi članica Ženskega pevskega zbora Kombinat. Letos je izdala deseti avtorski album Enciklopedija človeka in soljudi, pripravlja pa že literarno-glasbeni album Katedrala ljubezni. Jusova je tudi ena izmed idejnih snovalk mednarodnega festivala sodobne kantavtorske glasbe Kantfest. Opazili so jo tudi v tujini, saj so njena dela prevedena v številne jezike.

V delih in na nastopih izraža kritičen pogled na družbo
Jusova sodeluje tudi pri aranžmajih za pevski zbor Kombinat, ki deluje v okviru zavoda Novi kombinat. Njena družbenokritična drža je jasno izražena tudi v Pesmi upora, ki so jo na podelitvi zapele članice zbora Kombinat in je postala neuradna protestniška himna.

Žirija je izbirala med devetimi nominirankami
Za nagrado mira 2015 so bile nominirane še antropologinja, plesalka in koreografinja Radharani Pernarčič, novinarka in svobodna umetnica Evelina Umek, študentka politologije in filozofije v Parizu Neva Lučka Zver, učiteljica in ravnateljica Mili Hrobath, bibliotekarka in pesnica Jadranka Matić Zupančič, prevajalka in tekstopiska Marjanca Mihelič, pisateljica in prevajalka Maja Novak ter rezijanska pisateljica in pesnica Silvana Paletti.

Poleg predsednice Katje Mihurko Poniž so žirijo sestavljali še Irena Novak - Popov, Barbara Simoniti, Andrej Detela, Tatjana Pregl Kobe in lanska nagrajenka Maja Haderlap. "Po prebranih predlogih je stekla razprava o posameznih dosežkih ustvarjalk in ob tem smo ugotovili, da izstopajo naslednje kandidatke: Maja Novak, Silvana Paletti, Evelina Umek in Ksenija Jus," je pojasnila Mihurko - Poniževa. Odločitev je bila težka, vendar so se soglasno odločili za kantavtorico, pesnico in skladateljico Ksenijo Jus. "S tem želimo izreči priznanje angažirani in kritični avtorici naše generacije. Nagrajenka Ksenija Jus je od leta 2004 samozaposlena na področju kulture. Doslej je izdala deset avtorskih albumov. Njene pesmi so prevedene v nemški, angleški, poljski, bolgarski, češki, slovaški, bosanski in srbski jezik."

Žirija je opazila njeno odzivanje na anomalije sodobne družbe, saj v njenih delih odzvanjajo drzna kritika, ironija in včasih tudi ciničen pogled, ki ne preglasi močne lirične izpovedi. "Njena poezija odpira prostor dialoga in spodbuja osebnostno integriteto žensk in spremembo družbenih paradigem, zato smo jo soglasno izbrali za nagrajenko mire leta 2015," je še povedala predsednica žirije.

Nagrada za ustvarjalnost in osebnostno držo
V okviru nagrade mira, ko jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, nagrajujejo avtorjev celotni ustvarjalni opus in načelno osebnostno držo ter se ravnajo po načelih enakopravnosti in spoštljivosti drugače mislečih. Gre za oblikovanje in spodbujanje skupnega prostora, ki temelji na samorefleksiji, potrebi po skupnem dobrem in dobronamernosti ter deluje skladno z osnovno listino mednarodnega PEN-a.

Mira odklanja vse akte nasilja, tudi verbalno, merjenja moči, diskriminacije žensk, literarnih ustvarjalk ter njihovih dosežkov na podlagi drugačnega mišljenja, spola, rase, etnične pripadnosti, starosti, razreda, jezika ustvarjanja, gmotnega položaja idr., je povzel pomen podelitve nagrade voditelj prireditve Boris Kobal.

Najti bo treba rešitve za soočenje z drugo kulturo
Na podelitvi se je Tanja Tuma v imenu upravnega Ženskega odbora SC PEN Mira dotaknila tudi aktualne teme beguncev. Poudarila je, da je v korenu poimenovanja nagrade 'mir', čeprav "po svetu in tudi k nam prihaja vojna, ki prinaša ljudi z drugačno kulturo. Ponekod, vendar ne povsod, ženska nima enakopravnega položaja. S temi težavami se bomo morali soočiti, bodisi na način, da jih integriramo oziroma asimiliramo ter prepričamo, da je edina dobra družba tista, ki ne razlikuje ljudi po spolih, verah, rasah ali glede na nacionalnost."