Omenil je še vrsto drugih imen, tudi svoji prvi in drugi ženi, prijateljem, založnikom, ter ustvarjeni naravi in madžarskemu jeziku.
Po besedah slavnostnega govornika večera, ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroša Grilca, je Vilenica najbolj tradicionalen literarni festival, ki s svojo prisotnostjo bogati ne le slovenski, ampak tudi srednjeevropski prostor. Festivali, kot je Vilenica, so po njegovih besedah eden ključnih gradnikov prostora Srednje Evrope. Spomnil je na močan povezovalni potencial Vilenice, ki ga ima že od svojih začetkov. Kot je dejal, je festival zrasel iz želje po nadnacionalnem sodelovanju. Do danes so se na njej zvrstila največja literarna imena v svetovnem merilu, od Petra Handkeja do Milana Kundere, Davida Albaharija in drugih. Ker je Vilenica srednjeevropski literarni festival, jo zaznamuje jezikovna pestrost, kar je v skladu tudi z letošnjim motom festivala Iz jezika v jezik.
"Dragocen festival, saj sicer majhno pogosto ostaja skrito"
Grilc je pohvalil tudi serijo antologij manj znanih književnosti, ki vsako leto izide v sklopu festivala. "V globaliziranem svetu, v katerem po liniji najmanjšega odpora vse pogosteje segamo po tistem, kar nam je najlažje dosegljivo, to pa je običajno iz angloameriškega knjižnega trga, so tovrstna prizadevanja izrazito dragocena," je še dejal in dodal, da se prevečkrat dogaja, da kar je kakovostnega, ostaja skrito zgolj zato, ker je majhno. Posebnna dragocenost festivala pa je po njegovem mnenju povezovanje intelektualcev, saj festival, kot je dejal, vsako leto na slovenski Kras in Primorje privabi zavidanja vredno družbo "verjetno najbolj razmišljujočih, najbolj rahločutnih in najbolje artikuliranih umetnikov in humanistov, kar jih danes lahko ponudi srednjeevropski prostor.
Vileniški kristal Liliani Corobca
Pred zaključno slovesnostjo so na gradu Štanjel kristal Vilenice podelili moldavski pisateljici Liliani Corobca.Vileniški kristal podeljujejo za najboljši literarni prispevek v zborniku. Dobitnico nagrade so izbrali med 20 avtorji, ki so se predstavili tudi na literarnih branjih. Mednarodno žirijo so sestavljali Dimitra Xidous (predsednica), Pol Sax, Marko Sosič in Goeffrey E. Taylor.
Iz drobnega začetka v večji svet
Odlomek iz njenega romana Kinderland je po prepričanju žirije vešče napisano delo in zelo pritegne bralca. Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, se v nagrajenkinem delu zgodi to, kar bi se moralo v vsakem dobrem pisanju - iz drobnega začetka se odpre večji svet in v bralcu vzbudi radovednost. "Iz drobnega začetka v večji svet, v katerem so otroci prepuščeni sami sebi, v katerem ima konj več zob kot njegov lastnik in v katerem otroci potrebujejo le starševsko skrb, da se počutijo pomembne in ljubljene," še piše v utemeljitvi.
Liliana Corobaca se je rodila leta 1975 v kraju Saseni-Calarasi v Moldaviji. Študirala je na Fakulteti za filologijo moldavske državne univerze v Chisinauju in končala doktorski študij humanistike na Univerzi v Bukarešti.
Napisala je romane Negrissimo (2003), za katerega je prejela moldavsko nagrado za najboljši prvenec leta in romunsko nagrado kritikov prometheus, poleg tega pa še romana Un an in Paradis (Leto v raju, 2005) in Kinderland (2013). Je tudi avtorica in urednica več znanstvenih monografij in člankov o romunskem medvojnem romanu, romunskem protikomunističnem izseljenskem gibanju in o komunistični cenzuri.

Dobitnica kristala Vilenice je prejela kipec akademskega slikarja Radivoja Milića, pa tudi priložnost, da nastopi na uglednem festivalu Cuirt v irskem Galwayu.