Podelitev priznanja bo danes v okviru Slovenskih dnevov knjige, pogovor z nagrajenko pa bo sledil ob 15. uri na vrtu Lili Novy. Z nagrajenko se bo pogovarjala prevajalka in Sovretova nagrajenka Breda Biščak, na prireditvi pa bo sodeloval tudi pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos. V primeru dežja bo dogajanje prestavljeno v prostore hiše na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP).

Lavrinova diploma je priznanje za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini, ki jo DSKP podeljuje od leta 2003.

Tudi angažma pri kulturnem posredovanju
Patrizii Raveggi so priznanje prinesli njeni vrhunski prevodi ter neutrudljiv angažma pri posredovanju in uveljavljanju slovenske književnosti v Italiji. Kot je upravni odbor društva med drugim zapisal v utemeljitvi, se letošnja nagrajenka "ne boji najzahtevnejših prevajalskih izzivov – kot izjemna poznavalka najbolj raznolikih jezikovno-slogovnih registrov in premen slovenščine je doslej v italijanščino prevedla številna temeljna dela kanoniziranih klasičnih in sodobnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev."

Obsežen je tudi njen esejistični in publicistični opus o slovenski književnosti, objavljen bodisi v knjigah bodisi v revijalnem tisku. Ob tem pa redno soorganizira bralne in predstavitvene turneje slovenskih avtoric in avtorjev po Italiji ter sodeluje na uglednih strokovnih in prevajalskih srečanjih v Sloveniji in po svetu. "Številne in poglobljene obravnave prevodov Patrizie Raveggi v najvidnejših italijanskih dnevnikih, literarnih revijah in spletnih medijih pričajo o tem, da je slovenska književnost tudi po njeni zaslugi vse bolj opažena in sprejeta med italijanskim bralstvom," je še mogoče prebrati v utemeljitvi.

Izjemna in plodovita prevajalka
Patrizia Raveggi je po diplomi iz italijanske književnosti in umetnostne zgodovine na univerzi Scuola Normale Superiore v Pisi vrsto let kot lektorica poučevala italijanski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je tudi diplomatka za promocijo kulture italijanskega zunanjega ministrstva, svetovalka za kulturo in direktorica italijanskih kulturnih inštitutov v tujini oziroma svetovalka za kulturo pri italijanskih veleposlaništvih: vse od Kenije, Singapurja in Indije do Egipta in Hrvaške. Od sredine 80. let prejšnjega stoletja je uveljavljena tudi kot izjemna in plodovita prevajalka klasičnih in sodobnih literarnih del iz slovenščine in angleščine.

Številna temeljna dela kanoniziranih klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev so na voljo tudi italijanskemu bralstvu: od Martina Krpana Frana Levstika, Tantadruja Cirila Kosmača, Menueta za kitaro Vitomila Zupana do Panorame Dušana Šarotarja, Mazohistke Katje Perat, romanov Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa Gorana Vojnovića, kriminalnih romanov Jezero in Leninov park Tadeja Goloba ter tudi drugih del slovenske književnosti za odrasle, mladino in otroke, med drugim denimo knjige Marka Kravosa, Andreje Peklar, Anje Štefan, Slavka Pregla in Patricije Peršolja.

Samo v zadnjih sedmih letih je izšlo okoli 15 knjižnih prevodov Patrizie Raveggi iz slovenščine, več del pa je še v tisku, so še poudarili pri DSKP-ju.