Gre za roman, za katerega je avtor leta 2004 prejel tudi ugledno bookerjevo nagrado, zgodba pa se osredinja na mladega homoseksualca Nicka Guesta, ki po spletu naključij postane član premožne aristokratske družine. Guest je v tujem okolju sprva izgubljen, nato pa 'izhod' iz ozračja thatcherizma in vpliva moči ter denarja najde v
obsesiji z lepoto.
Satira o življenju na Otoku
Linija lepote je satira o Veliki Britaniji pod oblastjo Margharet Thatcher. Roman pripoveduje o desetletju, ki je bogatim in privilegiranim ponujalo obilje užitkov in zabave, kar pa se je pogosto sprevrglo v razvrat. Hkrati pa ne spregleda niti temnejših strani tega na videz sijočega obdobja optimistične zaverovanosti v kapitalistični svet zahodnega sveta. V romanu pomembno vlogo igra tudi umetnost, saj v delu mrgoli odlomkov, posvečenih operi in slikarstvu, med katerimi prednjačijo renesančne umetnine.
Avtor pretehta vsako besedo
Delo je prevedel Jure Potokar, ki je delo označil za razvojni roman z junakom, ki ga ima bralec težko rad. Prevajalec je ob predstavitvi dela povedal, da je za Hollinghursta značilna velika socialna večplastnost jezika, od privzdignjene govorice do slenga, ki najpogosteje nima slovenskih ustreznic, znan pa je tudi po relativno počasnem ustvarjalnem postopku (napiše namreč stran ali dve dnevno), v katerem je vsaka beseda premišljeno na mestu, ki ji ga odmeri pisatelj. Hollinghurst, ki je študiral angleško književnost na ugledni univerzi v Oxfordu, je postal širši javnosti znan z romanom The Swimming-pool Library, ki sta mu poleg Linije lepote sledila še The Folding Star in The Spell.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje