Literarno srečanje je ali bo že peto zaporedno leto potekalo (skoraj) istočasno v petih evropskih mestih, pri čemer so izvorna pisateljska središča projekta Evropski literarni večer Vroclav, Bukarešta, Dublin, Praga in Lizbona.

Na predstavitvi osmih izbranih evropskih pisateljev ali pesnikov je v Londonu sodeloval tudi slovenski romanopisec, esejist in filmski scenarist. Poleg njega pa še Nemka Birgit Vanderberke, Katalonec Jordi Punti, avstrijski pisatelj Nobrert Gstrein, priljubljeni češki pisatelj Jachym Topol, turška novinarka in esejistka in Ece Temelkurian ter belgijski oziroma flamski avtor Erwin Mortier in nizozemski prozaist Frank Westerman.
Uvodni govorec Dorian Branea, direktor Romunskega kulturnega centra v Londonu, je poudaril, da je med vsemi umetniškimi deli knjiga nemara najbolj trajna, saj so koncerti, razstave ali predstave minljivi, v knjigi objavljeno literarno delo pa ostane in obstane.

Moderatorka večera, BBC-jeva novinarka in publicistka Rosie Goldsmith je zaradi aktualnih novic o klicih po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije idejo in izvedbo Evropskega literarnega večera označila za najbolj dragocen "ne" tosmernim politikam.

Miha Mazzini je v svojem nastopu zborno in zelo duhovito na kratko predstavil slovensko literarno sceno. Na vprašanje, kako je mogoče, da Evropski literarni večer do letos ni prejel večjega števila prijavljenih knjig slovenskih pesnikov ali pisateljev, tokrat pa kar osem, je Mazzini hudomušno odgovoril, da se Slovencem rado pripeti, da nas, če zaslutimo, da bi lahko uspelo enemu, potem težko zapusti občutek, da to zmore prav vsakdo izmed nas. Mazzini je nato orisal ozadje nastanka in vsebino svojega romana Nemška loterija, ki ga je že leta 2010 izdala založba Beletrina, v angleščino pa ga je prevedla Urška Zupanec.

Po branju odlomka iz dela je Miha Mazzini v dvorani Britanske knjižnice požel gromek aplavz.
Poleg Mazzinija so bili zelo dobro sprejeti nastopi Pražana Jochyma Topola, ki je, čeravno v skromni angleščini, čudovito opisal svoj pisateljski zanos in se pošalil na račun "Kafkovega sindroma", ki ga v "zavesti nosi sleherni literat iz češke prestolnice. V Franciji delujoča Brigit Vanderbeke je predstavila svoje delo Gostija s školjkami, spisano že leta 1988, a v angleščino prevedeno šele pred kratkim. Pisateljica, rojena v nekdanji Nemški demokratični republiki, v njem opisuje psihotično stanje in strah Nemcev pred političnimi spremembami, ki jih je pozneje prinesel padec Berlinskega zidu. Zelo zanimiv preplet življenjskih usod likov v geografskem trikotniku Dunaj-Buenos Aires-Zagreb vsebuje roman Avstrijca Norberta Gstreina, po poklicu matematika z naslovom Zime na jugu.

Knjiga obravnava čas razpada Jugoslavije in z njim obuditev zamisli o vnovični vzpostavitvi Hrvaške po vzoru fašistične NDH. Izgubljena prtljaga pa je naslov dela katalonskega pisatelja Jordija Puntija. V tem avtor predstavi tovornjakarja, ki ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja svojim rojakom pomaga pri selitvah v severnejše dele Evrope, kjer so si našli delo. Na poteh se sicer zadržani in nevpadljivi Barcelončan Gabriel Delacruz zaplete v ljubezenska razmerja, tako da se mu v razdobju komaj desetletja v štirih različnih prestolnicah rodijo štirje sinovi. Vsem nameni ime Krištof oziroma Christopher, Christof, Cristofsol in Christophe. Polbratje se ne poznajo, še več, sploh ne vedo drug za drugega, in to vse do trenutka, ko njihov oče skrivnostno izgine.

Matjaž Ambrožič/@matjazambrozic