Rdeča nit večine prvih recenzij je enaka: nekdanji frontman zasedbe The Smiths, kultni tekstopisec in avtor skladb, kot sta How Soon Is Now? in Panic, naj se raje drži svoje glasbene kariere, mu polagajo na srce. (Nad tem nimamo pripomb: znano je že, da se bo Morrissey že čez dober teden dni, 10. oktobra, v okviru svoje evropske turneje ustavil tudi v ljubljanski Hali Tivoli.)

Demonski klatež in mladi atleti
Morrissey v svojem kratkem romanu, ki šteje le 118 strani, spremlja zgodbo štirih mladoletnih članov štafetne ekipe, ki so na začetku sedemdesetih let v Bostonu po nesreči ubili klateža, ki pa ni bil čisto navaden človek, pač pa demon, ki izreče prekletstvo nad svoje morilce.

Širše gledano je tema romana "demonologija", je Morrissey razložil za spletno stran svojih fanov, True To You, na platnici pa lahko preberemo, da načenja idejo "prave" resnice v nasprotju s tem, kaj je dopustno kot resnica.

"Postan izloček Morrisseyeve domišljije"
Guardian, ki je kritiko objavil že 11 ur po izidu knjige, piše še, da je Morrisseyjev prvenec dolgovezen, brez cilja, neosredotočen in s popolnoma zmedeno strukturo. "Vsi, ki so knjigo spravili do tiska, bi morali osramočeno povesiti glave, saj si je težko predstavljati, da bi kaj tako slabega med platnice zrinil kdo drug kot nečimrn založnik. Knjiga je zahojen drek, postan izloček Morrisseyeve domišljije."

Daily Telegraph je celo objavil seznam desetih najbolj slaboumnih citatov iz knjige, med katerimi je tudi neprevedljivi: “Whoever put the pain in painting had also put the fun in funeral.” O literarnem slogu pa: "Knjiga List of the Lost je od prve do zadnje strani pošastno preobložena. Ljudje nikoli ničesar ne "rečejo", pač pa vsak stavek "zatrdijo", "izstrelijo" ali "ustrelijo nazaj". Stavki prekipevajo od tako ocvetličenih aliteracij, da zgodba ne more vzpostaviti atmosfere časa ali kraja, metafore pa so pomešane do neprepoznavnosti."

Nič kaj poetični opisi spolnosti
Na Twitterju so se zvrstile pripombe tudi glede seksualnih prizorov. Marsikomu se je zdelo poglabljanje v spolnost s strani glasbenika, ki je še pred leti trdil, da je aseksualen in živi v celibatu, vprašljivo. Ne glede na to pa so prizori spolnosti menda tako slabo spisani, da je bila na Twitterju v zvezi s pritožbami na to temo "Morrissey" cel dan popularna tema. (Beseda "penis" se denimo v celem romanu nikoli ne pojavi, jo pa avtor nadomesti z izbranimi evfemizmi, med katerimi je tudi "boleča blaznost" Ezrovega "nabreklega pozdrava".)

Pisati vendarle zna ...
Morrissey sicer ni povsem neizkušen v založniških vodah. Pred romanom je pred dvema letoma izdal zelo uspešno (in kritiško hvaljeno) avtobiografijo, ki je postavila rekord v tedenski prodaji glasbenih življenjepisov.