Žirijo je prepričal z vrhunskim, umetniško globokim, slogovno zahtevnim in jezikovno ustreznim prevodom pesniške zbirke Federica Garcíe Lorce Ciganski romansero.
Ciganski romansero (Romansero gitano), ki ga je Lorca izdal leta 1928, velja za eno temeljnih del evropske poezije v prvi polovici 20. stoletja in je do danes obveljal kot priljubljeno klasično pesniško delo, ki s svojo poetsko in ritmično zahtevnostjo izziva zmeraj nove prevajalce v različne jezike.

Ne prvi, a najboljši
Za posamične prevode iz Ciganskega romansera sta poskrbela že Alojz Gradnik in Jože Udovič, vendar je novost Bergerjevega prevoda po mnenju žirije v tem, da "smo dobili integralno zbirko vseh 18 romanc in prepesnitev, ki je, za razliko od dosedanjih prevodov, natančno upoštevala zakonitosti izvirnika".

Ujel zmuzljivo lepoto Lorcove poetike
Bergerju je uspelo izvirno ustvarjalno moč, silovite podobe, zvoke, dramatične učinke in zapeljivo ritmično melodiko, ki jih je Lorca vdihnil španski romanci, "z navdihom in natančnostjo prenesti v spevno in slikovito slovensko poetično govorico, za katero pesnik Milan Dekleva pravi, da zveni kot polnokrvna partitura izvirnika", piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrado ESASI je podelila žirija, ki ji je predsedoval Drago Jančar, sestavljali pa so jo še Amalija Maček, Lucia Ramallo, Yasmin Martin Vodopivec, Mitja Skubic, Igor Jurič in Franco Juri.

Na razpis za nagrado je prispelo 14 del španskih avtorjev v slovenskem prevodu, večinoma romanov, ob njih pa tudi zbirke novel, mladinske pripovedi in pesniške zbirke. Najpomembnejši merili, po katerih se je ravnala žirija, sta bila literarna kakovost, ki se mora v največji možni meri približati izpovednim in estetskim vrednostim izvirnika in jezikovna ustreznost ter natančnost prevoda.

A. J.