"Tako kot ima vsak med nami svojo senco, tako imajo sence tudi narodi in družbe," je na podelitvi nagrade v danskem mestu Odense konec tedna povedal Murakami. Vseeno verjame, da svetle plati na koncu uravnotežijo temno plat. "Če obstaja pozitivno, bo na drugi strani zagotovo tudi negativno", je poudaril. Po njegovem prepričanju je treba potrpežljivo sobivati s svojo senco in pozorno opazovati temno plat, ki prebiva v nas.

Svoje sence se ne moreš znebiti
Murakami se je v nagovoru, ki ga je naslovil Pomen senc, navezal na Andersenovo pravljico Senca. Ta pripoveduje o možu, ki je odslovil svojo senco, ta pa je postopoma prevzela človeško obliko, se vrnila in ga ubila. Murakami jo je, povzema spletni Japan Today, označil kot "temno zgodbo, polno brezupa", ki pripoveduje o tem, da se mora vsak soočiti s svojo temno platjo.

Spregovoril je tudi o svojem ustvarjalnem procesu. Kot je dejal, začne s prizorom ali idejo, ki ji v procesu pisanja pusti, da se razvije. "Namesto da bi uporabljal glavo, razmišljam skozi premikanje svoje roke," je dejal in dodal: "V teh trenutkih bolj cenim nezavedno kot zavedno."

Ne ravno zakrita aluzija na begunsko krizo
Kot povzema The Guardian, Murakami sicer ni natančneje povedal, koga je imel v mislih z omembo zidov in izobčencev, japonski mediji pa - najbrž pravilno - domnevajo, da vedno močnejše protibegunsko in protipriseljensko razpoloženje v Evropi in drugod.

Japonski pisatelj Murakami je bil za dobitnika nagrade Hansa Christiana Andersena za leto 2016 razglašen pred letom dni. Žirija za nagrado je v njegovi prozi poudarila sorodnosti z ustvarjanjem Hansa Christiana Andersena tako glede "svetovne perspektive kot avtorjeve strasti do pripovedovanja". "Drzno prepleteni mojstrstvo, klasično pripovedništvo, popularna kultura, japonska tradicija, zasanjani realizem in filozofska razprava nadaljujejo Andersenovo tradicijo pripovedništva," so zapisali v utemeljitvi.

Izbrana družba
Leta 2010 ustanovljeno literarno nagrado, poimenovano po danskem pravljičarju Hansu Christianu Andersenu, podeljujejo bienalno. Vredna je 500.000 danskih kron (67.000 evrov). Pred Murakamijem jo je leta 2014 prejel v Indiji rojeni britanski pisatelj Salman Rushdie. Med dosedanjimi dobitniki nagrade sta še Isabel Allende in Joanne K. Rowling.

V slovenščini lahko beremo precejšen del Murakamijevega opusa: romane Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Kafka na obali, Ljubi moj sputnik in 1Q84, delo O čem govorim, ko govorim o teku ter zbirko kratke proze Slon izginja. Murakamija večkrat omenjajo kot kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo, a se mu je, kot vemo, tudi letos izmuznila.