Danes se je oglasila hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak, ki je zapisala, da je razumela pripombe, ki letijo na pred kratkim sprejeti učni načrt za pouk hrvaškega jezika.

Učitelji bodo dobili vprašalnik z ministrstva
Napovedala je, da bodo z ministrstva učiteljem razposlali vprašalnik, iz njihovih odgovorov pa bodo sestavili seznam sodobnih knjižnih del za domače branje, s čimer se po ministričinem mnenju spodbujata tudi avtonomnost in strokovnost učiteljev.

"Po včerajšnjem dnevu je jasno, da obstajajo močne dolgoletne polemike v stroki in tudi v javnosti glede vprašanja domačega branja. In kot ministrica sem razumela to jasno sporočilo in bom upoštevala kritiko," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zapisala ministrica Blaženka Divjak.

Novi učni načrt hrvaškega jezika je izzval burno javno razpravo in odkar je bil sprejet, so tako strokovnjaki kot javnost najbolj kritični prav glede seznama knjižnih naslovov, predvsem glede opustitve več sodobnih pisateljev iz domačega branja.

Za avtonomnost in strokovnost učiteljev
"Sodelavce sem pozvala, naj čim prej pripravijo vprašalnik za vse učitelje hrvaškega jezika v osnovnih in srednjih šolah, prav oni bodo s svojimi odgovori ustvarili priporočeni seznam sodobnih del za domače branje," je še zapisala ministrica. To morda ni ustaljena metoda, je dodala, vendar meni, da lahko tako močne polemike, pri katerih očitno ni soglasja v stroki, razrešijo le ljudje iz učilnic.

"Vsakodnevno so z učenci in lahko najbolje samostojno ocenijo, s katerimi deli za domače branje bodo najbolje dosegli učne rezultate, ki jih predvideva učni načrt za pouk hrvaškega jezika. Navsezadnje je najpomembneje, da ta pristop spodbuja in podpira avtonomnost in strokovnost učiteljev," še piše v sporočilu Divjakove.

Najhujše polemike so torej v zadnjih nekaj dneh sprožile spremembe seznama naslovov za domače branje v primerjavi s tistimi, ki ga je predlagala strokovna delovna skupina. Glede na to, da je ministrstvo za znanost in izobraževanje izdalo učni načrt z ločenimi mnenji, so se morali posvetovati s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti (HAZU) ter Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in je bil na podlagi teh posvetovanj nato oblikovan seznam del domačega branja.

Dnevnik Ane Frank naj tudi prej sploh ne bi bil med obveznimi naslovi
Novica, da naj bi bil brez obrazložitve s tega seznama odstranjen med drugim tudi Dnevnik Ane Frank, je dvignila veliko prahu v javnosti, vendar so na ministrstvu zatrdili, da dotična knjiga ni bila na seznamu obveznih del v nobeni izmed njegovih različic. "Kot je zapisano tudi v učnem načrtu, učitelj samostojno izbere sodobna dela," so med drugim na ministrstvu zapisali v odgovoru.

Kljub temu je mogoče v besedilu spletne peticije prebrati, da "verjamemo, da holokavst ni tema, ki bi se jo lahko preskočilo pri pouku hrvaškega jezika in tako zahtevamo, da se ta knjiga vrne na seznam domačega branja".

Glede na poročanje časopisa Večernji list je strokovna delovna skupina ministrstvu za znanost in izobraževanje dostavila končen seznam knjižnih naslovov za osnovno in srednjo šolo, vendar naj bi ga po pisanju tega časopisa ministrica Blaženka Divjak spremenila. Zahtevala naj bi še strokovno mnenje HAZU-ja, kjer so potrdili, da so revidirali predlagani učni načrt.

"Nismo predlagali odstranitve katerega koli dela s seznama domačega branja, temveč smo predlagali, da se na seznam vključi nekaj del, ki niso bila predvidena. Zlonamerno je namigovanje, da je akademija iz obveznega domačega branja izločila Dnevnik Ane Frank," so po poročanju portala 24 sata odgovorili s HAZU-ja.

V javnosti se je pojavilo še nekaj knjižnih naslovov izmed množice del, ki naj bi jih izločili s seznama obveznega branja. Poleg Dnevnika Ane Frank tudi prav tako svetovno znane knjige Mali princ, Alica v čudežni deželi, Peter Pan, Ostržek in Pika Nogavička, ob teh pa na primer tudi Ježevo kućico, Smogovce in Grgo Čvaraka.