Gre za roman, v katerem se skozi optiko fiktivnega pisatelja prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa Heinricha Schliemanna, zgodba pisca pustolovskih romanov Karla Maya in v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba vodje protiobveščevalne službe v "neimenovani deželi".
Koliko je resnice v avtobiografijah?
Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij. Pripoved o protiobveščevalcu je napisana v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so podani v verzih, zgodbo o Karlu Mayu pa spremljamo kot gledališko predstavo.
Navdih za takšno mešanje žanrov so bili Marinčičevi - vsaj v formalnem smislu - razsvetljenski romani, kakršne najdemo na primer pri Denisu Diderotu ali Laurenceu Sternu. Prek tega se delo v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.
Razsvetljenski roman - novo staro odkritje postmodernizma
Eksperimentalnost razsvetljenskega romana, ki jo je na novo odkril postmodernizem, se v romanu Po njihovih besedah udejanja predvsem kot poigravanje z izraznimi možnostmi avtobiografske pisave. V vsebinskem pogledu je delo odprto navzven, a obenem – z likom pisatelja, pa tudi z navzočnostjo implicitnega bralca – tesno vpeto v slovenski prostor.
Branje bo potekalo v prostorih Društva slovenskih pisateljev od 19. ure do polnoči. Dogodek bo z nagovorom odprl predsednik društva Ivo Svetina, avtorici romana pa se bodo pri branju pridružili kolegi in prijatelji, morda tudi občinstvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje