33. nagrado kresnik bodo podelili, kot veleva tradicija: na ljubljanskem Rožniku na kresni večer, 23. junija.

Dobitniku kresnika se vsako leto poklonijo na kresno noč, na dan, ko se simbolično začenja poletje in ko
Dobitniku kresnika se vsako leto poklonijo na kresno noč, na dan, ko se simbolično začenja poletje in ko "lahko postaneš neviden in slišiš govoriti živali", če ti v čevelj pade praprostno seme. Tako vsaj poroča ljudsko izročilo. Foto: BoBo

Na seznamu desetih nominiranih del za kresnika so:

Gabriela Babnik: Tišina, polna vetra (Beletrina). Recenzija romana.
Katja Gorečan: Materinska knjižica (LUD Literatura). Recenzija romana. Intervju s pisateljico.
Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju (Beletrina). Recenzija romana. Nekrolog.
Primož Mlačnik: Otok psov (LUD Literatura). Recenzija romana.
Katarina Marinčič: Ženska s srebrnim očesom (Beletrina). Recenzija romana.
Dijana Matković: Zakaj ne pišem (CZ) Recenzija romana. Intervju s pisateljico.
Anja Radaljac: Punčica (Litera). Recenzija romana.
Andraž Rožman: Titov sin (Goga). Recenzija romana. Intervju s pisateljem.
Ana Schnabl: Plima (Beletrina). Recenzija romana.
Tina Vrščaj: Na Klancu (CZ). Recenzija romana.

Na seznam desetih nominirancev za kresnika se je tako uvrstilo sedem avtoric in trije avtorji. Med deli sta tudi dva romaneskna prvenca, to sta Materinska knjižica in Otok psov, ena avtorica – Katarina Marinčič – pa je že dobitnica kresnika. (Nagrado je prejela leta 2002, za roman Prikrita harmonija.)

Sorodna novica 32. kresnik v roke Romanu Rozini za roman, ki opisuje rudarske revirje 20. stoletja

Nekaj manj izbire kot lani
Potem ko se je lani prebila skozi rekordno bero 200 romanov in nagradila Romana Rozino za Sto let slepote (Mladinska knjiga), je kresnikova žirija letos izbirala med 173 deli. "Lahko bi rekli, da se vsaj dozdeva, da se vse vrača ali vsaj poskuša vrniti v nekdaj normalno stanje," je tako rekoč predpandemično številko po prvem sestanku za Delo komentiral predsednik žirije, novinar kulturne redakcije Dela Igor Bratož.

Zgodbe desetih knjig po njegovem mnenju "presenečajo z nepričakovanimi perspektivami, pogledujejo v preteklost, motrijo prihodnost, ne glede na slogovni pristop komunikacijo z bralcem vzdržujejo z drznostjo, razkrivajo različne plasti kakofonične sedanjosti ter bralcem odpirajo vrata v neznane svetove". Po besedah Bratoža so romani z lansko letnico izida razkošna ponudba skrajno raznolikega branja.

V kresnikovi žiriji poleg Bratoža o dobitniku nagrade letos odločajo še Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret.

33 let nagrade
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas. Prva podelitev je potekala na Razkrižju, nato se je preselila na Jurčičevo Muljavo, enkrat je bila tudi na Ljubljanskem gradu, na neki točki pa se je ustalila na Rožniku v Ljubljani. Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo.