Slikanica je po prepričanju žirije oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša toliko svežega in novega, da jo je že zato veselje vzeti v roko. Zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, ki jo Huiquin Wang iz osebne izkušnje živi še danes, posreduje s slikarsko veščino, ki jo v Sloveniji poznamo samo posredno.

Plemič iz Mengša prek Avstrije na Kitajsko
Hallerstein, rojen v plemiški družini, ki je živela v Mengšu, se je po študiju v Gradcu in na Dunaju leta 1735 kot misijonar odpravil na Kitajsko. Po skoraj triletni plovbi je prispel v Macao, nato je živel v Pekingu, kjer je leta 1774 umrl in je tam tudi pokopan. Kot misijonar in učenjak na Kitajskem si je nadel ime Liu Songling.

Slikanica Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, ki je izšla pri Mladinski knjigi, je po prepričanju žirije pomembna za medkulturnost in hkrati za narodno identiteto. Gre za prikaz družbenih razmer in ravni znanosti na Kitajskem v sredini 18. stoletja, hkrati pa se skozi Hallersteinov življenjepis odražajo sočasne družbene razmere, politično delovanje in vsakdanje življenje na Kitajskem.

Letos prvič podeljeno tudi priznanje nove poti
Na prireditvi, ki je potekala danes, se pravi na rojstni dan Kristine Brenkove (1911-2009) v Trubarjevi hiši literature, so prvič podelili priznanje nove poti, ki ga prejme izvirna slikanica za inovativnost na področju slikaniške produkcije. Prejela ga je slikanica Modro ne bo, v kateri sta moči združila Tomaž Šalamun in Arjan Pregl, izšla pa je pri založbi Morfem.

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, se preboji na področju slikanice zgodijo takrat, kadar se najde ustvarjalec ali skupina ustvarjalcev, ki suvereno obvladajo besedni in vizualni del jezika ter zgodovino njunih srečevanj v pretekli umetnosti. Takrat se pisci ali ilustratorji lahko spustijo v igro med besedo in sliko in ustvarijo presenetljive rešitve, kar se je zgodilo tudi v slikanici Modro ne bo. Kot je dejal Pregl, je slikanico sam dojemal kot "knjigo za otroke, ki radi barvajo malo izven črte".

Žirija, ki so jo sestavljale Dragica Haramija, Alenka Sottler in Kristina Picco, jo je označila kot sodobno, na prvi pogled enigmatično slikanico, v kateri se na čudežen način stikata in prepletata oba jezika na več mejnih in dvoumnih načinov. Slikanica preizkuša bralčeve navade, odpira prostor za pogumno igro ter raziskuje odnose med besedo in sliko na področju naslovniško odprte slikanice.

Nominirane so bile še Slon na drevesu Maše Ogrizek in Dunje Jogan, Anton! Lucije Stepančič in Damijana Stepančiča ter Princesa srca Bine Štampe Žmavc in Polone Lovšin. Kot je povedala predsednica žirije Haramija, je v obdobju enega leta izšlo 150 slikanic, na razpis pa so jih založniki prijavili 33.