Za Sestro, svoj prozni prvenec (1994), je Topol prejel nagrado za češko knjigo leta. Knjiga velja za najboljši češki roman devetdesetih let. Foto: Czech centre Tel Aviv
Za Sestro, svoj prozni prvenec (1994), je Topol prejel nagrado za češko knjigo leta. Knjiga velja za najboljši češki roman devetdesetih let. Foto: Czech centre Tel Aviv
false
Vrhunec Jesihovega pesništva so zbirke Soneti (1989), Soneti drugi (1993) in Jambi (2000), ki jih imamo lahko za najvišji dosežek pesniškega postmodernizma na Slovenskem. Foto: BoBo
Vilenica
Vilenico določajo številni drugi kulturno-literarni dogodki, ključno pa je vedno druženje s priznanimi avtorji in spoznavanje v Sloveniji manj znanih pisateljskih imen. Foto: BoBo
false
Izraelec Etgar Keret, ki letos prihaja v goste, je tudi priznan scenarist. Leta 2007 sta v Cannesu z ženo Shiro Geffen za film Meduza dobila nagrado camera d'or. Foto: EPA

Jubilejne Vilenice, katere tema bo Odzven prostora, se bo udeležilo okrog 25 avtorjev z vsega sveta. Avtor v središču bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Jesih, v ospredju pa bo književnost Indije.

V slovenščino so prevedeni trije Topolovi romani. Pri založbi Sanje je izšel roman Sestra (2007), pri Cankarjevi založbi pa romana Angel (2006) in Hladna dežela (2010). Vse je prevedla Nives Vidrih.

Jachym je vnuk pisatelja Karla Schulza in sin pesnika in dramatika Josefa Topola. (Ker je Jachymov oče sodil v krog disidentov, ga niso sprejeli na univerzo; preživljal se je s fizičnimi deli, hkrati pa se tudi sam zapisal aktivizmu, bil je med podpisniki Listine 77.)

V svet poezije je letošnji vileniški nagrajenec vstopil kot pisec besedil in pevec rockovske skupine Pasji vojaki. Izdal je pesniški zbirki Ljubim te za znoret in V torek bo vojna. Za poezijo je dobil nagrado Toma Stopparda za neuradno literaturo.

Predsednik žirije za nagrado vilenica Andrej Blatnik meni, da vsi omenjeni romani "kažejo Topola v najboljši luči njegovega pisateljevanja, ki ga zanesljivo odlikuje zelo elokventen, domiselni, barvit jezik, ki meša visoke lege s povsem uličnimi". Ta jezik pa vendarle ni sam sebi namen, ampak, tako Blatnik, prikazuje določen družbeni položaj socialistične represije in postsocialistične depresije.

Jesihove izbrane pesmi za angleško govoreče bralce
Avtor v fokusu letošnje Vilenice bo Milan Jesih, čigar pesmi so, kot so zapisali organizatorji, poleg umetniške občutljivosti vedno polne tudi valujoče magičnosti jezika. Jesih bo nastopil na več festivalskih dogodkih, pri ameriški založbi Dalkey Archive Press pa bodo v skladu s tradicijo festivala v angleščini izšle njegove Izbrane pesmi v prevodu Nade Grošelj.

Festival Vilenica, ki bo na Krasu in v Ljubljani potekal od 1. do 6. septembra, s temo Odzven prostora tudi tokrat odpira konstruktivni dialog o aktualnih literarnih, kulturnih in družbenih vprašanjih. Blatnik je pojasnil, da se tema nanaša na to, kako določen prostor vpliva na literaturo. In "kje je mogoče to bolje dokazovati kot na Krasu, ki ga povezujemo s poezijo Srečka Kosovela?" Izpostavljeno bo, kako prostor vpliva na literaturo drugod.

Stalnice festivala so okrogla miza Srednjeevropske pobude in mednarodni komparativistični kolokvij. Tema kolokvija bo Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi.

Indijska literatura ni ena, ampak mnogotera
Med tujimi književnostmi bo letos v ospredju indijska, ki so ji posvetili tudi festivalsko antologijo, naslovljeno Kavita. Pripravila sta jo Evald Flisar in K. Satchidanandan. Slovenski bralci po Blatnikovih besedah poznajo predvsem indijsko literaturo, pisano v angleščini, antologija pa prinaša avtorje, ki pišejo v katerem izmed 24 uradnih indijskih jezikov.

Kdo še prihaja v goste?
Nekaj indijskih avtorjev prihaja tudi v goste v Vilenico. Med drugimi povabljenimi avtorji so številni znani literati, kot so italijanski pisatelj Stefano Benni, priznani izraelski pisec kratkih zgodb Etgar Keret ter bosanski avtor Aleksandar Hemon.

Novo sodelovanje s hrvaškim festivalom
Skupna vrednost festivala se giblje okoli 160.000 evrov, od katerih 80.000 evrov prispeva Javna agencija za knjigo RS. Letošnja izdaja je finančno podkrepljena tudi z evropskimi sredstvi, ki jih je organizator festivala, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), pridobil skupaj s hrvaško založbo Fraktura in istoimenskim festivalom. To obeta sodelovanje med Vilenico in festivalom Fraktura že letos in vnaprej, tako v smislu izmenjave gostujočih avtorjev kot tudi glede pridobivanja novega občinstva.

Vilenica si je izborila mesto na literarnem zemljevidu Evrope
Predsednik DSP-ja Ivo Svetina je na novinarski predstavitvi poudaril, da je Vilenica vseh teh 30 let ostala kljub družbeno-gospodarskim spremembam, ki so določale to obdobje: "Vilenica je v vseh teh letih prerasla srednjeevropski okvir in postaja eden najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, ki se ga udeležujejo avtorji z drugih kontinentov."