Roman Silverview bo oboževalcem del Johna le Carréja – s pravim imenom David Cornwell – dal še zadnjo priložnost, da slišijo njegov prepoznavni glas, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal pisateljev nekdanji agent Jonny Geller.

Očarljiva zgodba o srečanju nedolžnosti in izkušenj
Dogajanje v romanu se vrti okoli "malo verjetnega prijateljstva v obmorskem mestu" med nekdanjim mestnim bankirjem Julianom Lawndsleyjem in poljskim izseljencem Edwardom. Pri naslovu knjige Silverview gre za ime tega obmorskega kraja. "Tako kot pri vseh Le Carréjevih delih plast za plastjo odkrivate, da se obveščevalne službe dejansko vpletajo, ker je prišlo do curljanja inormacij," je povedal Geller za radio BBC.

Pri Penguin Viking, kjer bo knjiga izšla, so poudarili, da je Le Carré v njej svojo pozornost usmeril na "svet, ki je v zadnjih 60 letih okupiral njegovo pisanje – na skrivni svet sam". Roman je "očarljiva zgodba o srečanju nedolžnosti in izkušenj ter javne dolžnosti in zasebne morale", so še dodali.

Ni izključena še kakšna posthumna izdaja
Johnny Geller je povedal, da je bilo njegovo prvo branje dokončanega rokopisa knjige "grenko-sladek" trenutek "mešanih občutkov", saj ni mogel poklicati Le Carréja, da bi mu podal svoje mnenje o delu. "Takoj se spet znajdeš v njegovi družbi ... na papirju, njegov glas je tako zelo prepoznaven. In zgodbo je res izpilil ter jo lepo ustvaril," je dodal.

Geller je za The Guardian povedal še, da je Le Carré svojim štirim sinovom dal "blagoslov" za izdajo knjige, trenutno tudi katalogizirajo njegov arhiv neobjavljenih del. Na vprašanje, ali so v načrtu še druge posthumne izdaje, pa je nekdanji agent odvrnil, da "nima komentarja".

Pisati o svetu, ki ga poznaš iz prve roke
Eden najslavnejših avtorjev vohunskih romanov je pod svojim rojstnim imenom služboval kot britanski diplomat. V 50. in 60. letih preteklega stoletja je delal za britanski obveščevalni službi MI5 in MI6, rekrutirali so ga, ko je študiral nemščino v Švici. Kot tajni agent pa je tudi on rekrutiral nove vohune, jih pomagal tihotapiti za železno zaveso in vzdrževal stike z njimi iz matične pisarne v Londonu.