Pod geslom Od besede do besede, od verza do verza se bo zvrstilo več dogodkov. Na konferenci bodo predstavili tudi dvojezično antologijo slovenske poezije.

Kot je poudaril Aleš Šteger, na čigar povabilo oz. pobudo letošnja konferenca poteka v Ljubljani, je Nemška akademija za jezik in slovstvo najvišja institucija v Nemčiji, ki se ukvarja z vprašanji nemškega jezika in literature. Ima 200 aktivnih članov, med katerimi sta poleg Štegra kot posrednici slovenskega jezika v nemškem prostoru še Ilma Rakusa in Maja Haderlap.

Simbolna utrditev literarnega dialoga med državama
Gostovanje konference akademije je po Štegrovih besedah za Slovenijo pomembno zlasti v simbolnem smislu. Nemško-slovenski literarni dialog ima dolgo in razgibano zgodovino, akademija pa s konferenco nadgrajuje plodovite odnose med obema kulturnima prostoroma.

Srečanje, ki se ga bo udeležilo več kot 80 nemških literatov, jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in publicistov, je pomembno tudi zaradi gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je še dodal Šteger.

Med osrednjimi dogodki je opozoril na predstavitev dvojezične antologije slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja). Obsežna nemško-slovenska antologija, v kateri je predstavljenih 80 slovenskih pesnikov in pesnic, nastaja na pobudo akademije, izšla pa bo julija pri založbi Carl Hanser v Münchnu. Antologijo, katere naslov je povzet po verzu Edvarda Kocbeka, bodo predstavili v soboto dopoldne v Cankarjevem domu.

Konferenco je v petek zvečer v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) odprla okrogla miza z naslovom Glasovi v jeziku: Literatura – jezik – identiteta – nacija, na kateri so člani akademije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) razpravljali o jeziku kot osrednjem mediju politične in kulturne identitete ter o literaturi v času krize identitete. Zbrane sta pozdravila predsednik SAZU-ja Peter Štih in predsednik nemške akademije Ernst Osterkamp, čemur sta sledili kratki uvodni razmišljanji jezikoslovca Andreasa Gardta in literarnega zgodovinarja Toma Virka.

Virk je denimo opozoril na prilagodljivost literature, ki išče nove cilje. Kot je povedal, se njen družbeni pomen spreminja, ter se vprašal, kje najti nišo, da bo družbeno pomembna. Mladi imajo po njegovih besedah do pojmov iz naslova pogovora drugačen odnos kot starejše generacije. Tudi besedila berejo na pametnih telefonih in drugih napravah in ta so krajša. Po besedah Daniele Strigl sicer na dunajski univerzi še so študenti, ki se želijo posvetiti literaturi in knjigi. Se je pa strinjala, da si mlade generacije nekaterih vprašanj, ki so aktualna za starejše generacije, ne zastavljajo.

Nemška akademija za jezik in slovstvo podeljuje več nagrad, med njimi od leta 1951 tudi Büchnerjevo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v nemškem jeziku. Letos bodo nekaj nagrad podelili v nedeljo v Švicariji. Nagrado Johanna Heinricha za prevod bo prejel prevajalec iz slovanskih jezikov Andreas Tretner, nagrado Friedricha Gundolfa za promocijo nemške kulture pa Iranka Mahshid Mirmoezi, so sporočili iz Goethe-Instituta Ljubljana, ki skupaj s Cankarjevim domom pomaga pri organizaciji konference, ki sicer poteka pod okriljem nemške akademije.

Na inštitutu so že na predvečer konference, v četrtek, gostili pogovor s filozofom in članom Akademije, Rüdigerjem Safranskim, in filozofom Gregorjem Modrom.