Švedska akademija je nagrado utemeljila s pisateljičinim "pogumom in kirurško ostrino, s katero razkriva korenine, odtujitve in kolektivne omejitve osebnega spomina".

82-letne nagrajenke po telefonu pred razglasitvijo "niso uspeli doseči", je na tiskovni konferenci ob razglasitvi potrdil generalni tajnik Akademije Mats Malm. Za nagrado je izvedela od švedske tiskovne afencije TT. Ne! Resnično? "Zjutraj sem delala in telefon je zvonil ves čas, a se nisem oglasila," je povedala in dodala: "Zdaj slišim, da zvoni ves čas".

Pozneje je za švedsko televizijo SVT po telefonu komentirala, da je nagrada "velika čast in hkrati velika odgovornost ... za pričevanje, ne nujno v smislu mojega pisanja, ampak pričevanja z vestnostjo in iskrenostjo do sveta."

Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo spremlja denarna nagrada v vrednosti deset milijonov švedskih kron (okoli 925.000 evrov), bodo francoski pisateljici podelili 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja dinamita in ustanovitelja nagradnega sklada Alfreda Nobela.

Annie Ernaux se je rodila leta 1940 v Lillebonnu, otroštvo pa preživela v normandijskem mestecu Yvetot. Zgodaj je opustila fikcijo in v avtobiografskih romanih začela črpati navdih iz lastnega življenja. Dela povežejo njene lastne izkušnje in doživetja z zgodovinskimi prelomnicami.

"Etnologinja same sebe"
Izdala je več kot 20 knjig, ki so v večini primerov precej kratke, popisujejo pa dogodke v njenem lastnem življenju in življenjih njenih bližnjih. Dotaknejo se družbenega vzpona staršev, ki iz preprostih delavcev postaneta mala trgovca, njenega odraščanja, zakona, nezakonitega splava in raka. Dve deli, ki sta posvečeni njeni materi, govorita o Alzheimerjevi bolezni in končno smrti. Pisateljica je v preteklosti sebe opisala kot "etnologinjo same sebe".

"Ploska pisava" za ključna življenjska vprašanja
Po besedah predsednika Nobelovega odbora za književnost Andersa Olssona Annie Ernaux "očitno verjame v osvobajajočo moč pisanja. Njeno delo je brezkompromisno in napisano v preprostem, čistem jeziku. In ko z velikim pogumom in kirurško ostrino razkrije agonijo izkušnje razreda, opisuje sram, ponižanje, ljubosumje ali nezmožnost videti svoj pravi jaz, doseže nekaj občudovanja vrednega in trajnega," je povedal na tiskovni konferenci ob razglasitvi.

Sama pisateljica svoj slog opisuje kot "plosko pisavo (fr. escriture plate), skrajno objektivno podajanje dogodkov, ki ga ne krasi niti z ocvetličeno prozo niti s prenapetimi čustvi. Na literarni sceni se je uveljavila z delom La place, ki tematizira njen odnos z očetom. Tam na nekem mestu zapiše: "Nobenih liričnih reminiscenc, nobenih zmagovitih izkazov ironije. Ta nevtralni slog pisanja je zame naraven."

Književni prvenec Annie Ernaux z naslovom Les armoires vides je izšel leta 1974, najnovejši, Le jeune homme, pa je izšel letos.

Sorodna novica Dogodek

Leta 2010 v gosteh v Ljubljani
Njen kritično najbolj hvaljeni roman, Leta (2008), je v slovenščini izšel pri založbi Didakta v prevodu Maide Alilović. (Takrat je avtorica tudi obiskala Slovenijo.) "Avtorica svoje lastne izkušnje spretno in odkrito izlije na papir; popelje nas na 67-letno popotovanje po svetu, ki nam je tuj, a nas tako prevzame s preprostostjo in iskrenostjo lastne, da se v njej prepoznamo," so ob izidu prevoda zapisali pri založbi. V knjigi popisuje sebe in širšo francosko družbo od konca druge svetovne vojne pa vse do danes, a -za razliko od svojih drugih del - o sebi piše v tretji osebi ednine.

Za Leta, ki so prvič izšla leta 2008, je pisateljica še istega leta prejela prestižno nagrado Marguerite Duras. Leta sicer veljajo za njeno glavno mojstrovino in največjo uspešnico, ki ji je prinesla tudi večjo mednarodno pozornost z izjemno uspešnim angleškim prevodom, zaradi katerega je bila tudi nominirana za mednarodno nagrado Booker.

Leta 2000 je o posledicah nezakonitega splava napisala knjigo Dogodek (L'Événement), ki je bila tudi predloga za lanski istoimenski film režiserke Audrey Diwan. Delo Mémoire de fille (Spomini dekleta) iz leta 2016 popisuje odraščanje mlade ženske v 50. letih prejšnjega stoletja.

Več kot 20 knjig Annie Ernaux, od katerih so številne v Franciji že desetletja šolska besedila, ponujajo eno najbolj subtilnih in pronicljivih oken v družbeno življenje sodobne Francije. V njenih delih gre predvsem za kristalno čisto prozo, v ospredju katere je njen lastni prehod od dekleta iz delavskega razreda do literarne elite, s kritičnim pogledom na družbene strukture in lastna zapletena čustva.

Prevajalec v francoščino Iztok Ilc je za STA povedal, da po prevodu romana Leta, ni bilo več slovenskega prevoda njenih del. Pisateljičino prozo je označil kot avtobiografsko, napol avtofikcijsko, ki jo Francozi zelo radi gojijo. Po njegovih besedah so dela lavreatke po obsegu sicer zelo kratka - zbrana dela obsegajo skupaj nekaj več kot tisoč strani - so skoraj napol novele, po sto do 120 strani.

Evropocentrizem Nobelove nagrade
Nazadnje je Nobelova nagrada za književnost v Francijo odpotovala leta 2014, ko je bil nagrajen Patrick Modiano. V zgodovini so Francozi najvišje literarno priznanje prejeli že petnajstkrat. Samo 16 Nobelovih nagrad do zdaj je šlo v roke žensk – Annie Ernaux to številko dviguje na 17.

Najbolj spregledana celina je še vedno afriška: Nobelova akademija jo je nagradila samo šestkrat (to so bili Wole Soyinka, Naguib Mahfouz, Nadine Gordimer, J. M. Coetzee, Doris Lessing in lani Abdulrazak Gurnah).

Glede evropocentričnosti nagrade je bilo v preteklosti že veliko povedanega. Kritiki opozarjajo, da večina dozdajšnjih nagrajencev prihaja iz Evrope oz. držav, ki so jih Evropejci kolonizirali, v svoji pisavi pa naj bi bili ti nagrajenci zavezani evropski literarni tradiciji.

Po letih škandalov "varnejše" izbire
Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejel na Zanzibarju rojeni britanski pisatelj Abdulrazak Gurnah, leto prej ameriška pesnica Louise Glück. Zadnji dve podelitvi sta tako minili relativno mirno, v nasprotju z leti škandalov in kontroverznosti pred tem. Leta 2018 je Akademija podelitev nagrade odložila, ker so se kot organizacija ukvarjali z interno preiskavo obtožb spolnih zlorab in korupcije. Po menjavi vodstva in odhodu precejšnjega števila članov so se skušali vrniti v stare tirnice, a takoj nato leta 2019 mnoge razjezili s podelitvijo nagrade Petru Handkeju, ki je v očeh dela javnosti apologet srbskih vojnih zločinov.

Glas svobode žensk in stoletja pozabljenih
Na letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo, francosko pisateljico Annie Ernaux, se je med drugim odzval francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je zapisal, da pisateljica že 50 let piše romane kolektivnega in intimnega spomina "naše dežele". "Njen glas je glas svobode žensk in stoletja pozabljenih," je na Twitterju objavil francoski predsednik Macron in dodal, da se je francoska pisateljica danes pridružila velikemu krogu Nobelovcev "naše francoske literature".