Po njenih besedah se je v tej zbirki vrnil k modernizmu, ki mu je bil sicer zavezan v 60. in 70. letih preteklega stoletja. Kar nekaj tem v delu je po njenih besedah povezanih z naravo ter z izvorno skrivnostjo življenja.

Iz psihoterapevtskega žargona
Pesnik, pisatelj in esejist Snoj je dejal, da je zbirko napisal pred dobrima dvema letoma, v enem samem zamahu. V naslovu Stihožitja in distonije je spojil skovanki, ki v delu predstavljata protipola. Stihožitje je po njegovih besedah lep, a ne idiličen kraj, je pravzaprav kot tihožitje, v katero je ujeta, včasih celo mrtva, narava, na drugi strani pa je distonija, beseda, ki je povzeta iz psihoterapevtskega žargona. Risbo za naslovnico je po Snojevih besedah s krasnim listjem v jeseni, rjavim v zlatih tonih, opremila Anja Jerčič.

Pri Mladinski knjigi so v zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo zaznamujejo avtorske naslovnice slovenskih umetnikov, poleg Snojeve zbirke izšle še zbirka poezije Marjana Strojana ter romaneskni prvenec Jiržija Kočice z naslovom Izvirnik. Zbirka Prvenci pa prinaša kratkozgodbarsko delo Alenke Koželj Lovilci sanj.

Drobne lirsko izpovedne pesmi
Strojan v osmi pesniški zbirki Hribi, oblaki, lepe pozdrave razvija naprej svojo razpoznavno poetiko. V zbirki, za katero je risbo prispevala Anja Delbello, bralec po zapisu založbe najde "drobne lirsko izpovedne pesmi in dolge epske poeme, igrivo humorne in učene, ter neposredno nazorne in narativno večpomenske pesmi".

"Nihče ne more napisati ničesar, kar ni prebral ali ni prebralo njega"
Kot je dejala urednica Malečkarjeva, je Strojan v delu uporabil tudi dva prevoda pesmi ter kar nekaj priredb, vse pa je tudi navedel. Pesnik, ki sicer o svojem pisanju nerad govori, je prepričan, da "smo vsi to, kar preberemo", ter, da "nihče ne more napisati ničesar, kar ni prebral ali ni prebralo njega". Zbirko sestavlja več ciklov, med katerimi sta dva posvečena zimi, dva pa poletju. To po pesnikovih besedah nadaljuje njegova razmišljanja o izginjanju letnih časov, konkretno v poletju pa je, kot je dejal, podal objektiven historičen pregled skozi liriko.

Kočica je kipar, pesnik in esejist, ki se med novostmi zbirke Nova slovenska knjiga predstavlja z romanesknim prvencem Izvirnik, v katerem je, kakor pravi Nela Malečkar, na postmodernističen način prepletel resnične in izmišljene osebe iz naše polpretekle, predvsem umetnostne zgodovine in ob tem podal v razmislek interpretiranje te zgodovine ob nastajanju avantgard. Kot je dejal avtor, je za izhodišče vzel slovito Fontano Marcela Duchampa, ki je sprožila burno razpravo o tem, kaj je sploh umetnost. Dogajanje, razpršeno po svetu, v središče postavlja protagonista Richarda Mutta, ki naj bi v resnici stal za delom. Kočica je naslovnico za delo ustvaril sam.

Izostreni psihološki portreti
Štiri nova dela založbe zaokroža kratkozgodbarski prvenec mlade avtorice Alenke Koželj, ki je v zbirko Lovilci sanj (zbirka Prvenci) strnila šest sodobnih zgodb, ki po besedah urednice ponudijo izostrene psihološke portrete protagonistov. Alenka Koželj je v svojih zgodbah razprla "najgloblje človeške teme, kot so soočenje s smrtjo, minljivostjo, ljubezen, ljubosumje in spolnost".

Po besedah avtorice like v zgodbah določa hipersenzibilnost, kar jih po svoje postavi v vlogo marginalcev, oziroma jih drugačne napravi sama situacija, v kateri so se znašli. S podobo na naslovnici je svetove teh likov v podobo prelila Tanja Radež.