Izid novega dela tega cenjenega pisatelja se je zgodil ravno v času, ko je svet obšla razburljiva novica o "nadaljevanju" legendarnega romana Ne ubijaj slavca, ki ga je ameriška pisateljica Harper Lee napisala pred 55 leti, kar je seveda rahlo zasenčilo najavo novega dela danes 85-letnega Milana Kundere.

Po poročanju Independenta je roman Festival nepomembnosti že na policah knjigarn v Italiji, Franciji in Španiji, kjer se tudi že uvršča na lestvice najbolje prodajanih knjig. Britanska založba Faber & Faber pa je napovedala, da bo v Veliki Britaniji izšel v juniju.

Pri založbi so najavili tudi, da gre za "ironično humoren, vendar globoko resen pogled na ultimativno nepomembnost življenja in politike, predstavljen prek vsakodnevnih življenj štirih prijateljev v sodobnem Parizu".

"Pisatelj naj ne pridiga resnice"
Tako kot druga Kunderova dela tudi to odraža njegovo lastno ambivalentno naravnanost in boječnost do političnega delovanja. Kot je povedal v enem izmed redkih intervjujev, je "morda skušnjava pridiganja sicer precej vabljiva, vendar je to v literaturi mrtvo". "Le literarno delo, ki razkriva neznane fragmente človeškega obstoja, ima razlog za nastanek. Pisatelj naj ne pridiga resnice, temveč jo naj odkriva."

Več odmeva v tujini kot doma
Od razvpitega romanesknega prvenca Šala iz leta 1967 in do kultne Neznosne lahkosti bivanja iz leta 1984 je bila politična dimenzija v prvem planu njegovega pisanja. Pogosto so mu očitali protipartijsko delovanje, zaradi česar je imel večkrat težave z oblastjo, zato se je leta 1975 preselil v Francijo. Štiri leta pozneje mu je bilo odvzeto češkoslovaško državljanstvo, leta 1981 pa je pridobil francoskega.

Leta 1970 je v Franciji izšlo delo Smešne ljubezni kot roman v francoščini in Kundera je z založnikom sklenil pogodbo za naslednje izdaje svojih del v francoščini. Od tedaj je svoja dela izdajal najprej v francoščini, šele nato je z nekajletnim zamikom pripravil prevod v češčino.

Njegova največja uspešnica Neznosna lahkost bivanja je bila tako v češčino prevedena šele četrt stoletja po velikem uspehu, ki ga je dosegla na Zahodu. In tudi prodali so le 10.000 izvodov, medtem ko so izdaje v angleščini in drugih jezikih dosegle milijonsko prodajo. V filmu, posnetem po romanu, sta leta 1988 nastopila Daniel Day-Lewis in Juliette Binoche.

V domovino praviloma le inkognito
Kundera kot naturalizirani državljan še danes živi v Franciji, zaradi svojega zavračanja političnega opredeljevanja pa je skozi leta precej izoliran in se le redko vrača v domovino, pa še to praviloma inkognito. Tudi sicer se izogiba pojavljanju v javnosti.

Milan Kundera se je rodil leta 1929 v Brnu, njegov oče Ludvik, ki je imel velik vpliv nanj, je bil glasbenik. Po drugi svetovni vojni je delal kot trgovec in džezist, pozneje se je vpisal na praško univerzo, kjer je študiral muzikologijo, film, literaturo in estetiko.

V slovenščino imamo do zdaj prevedeno večino njegovih del, tudi novele, starejše izdaje pa so bile celo razprodane. Omeniti velja še, da je med vojno v Sloveniji po več letih prelomil svojo odločitev, da se v javnosti ne bo pojavljal z ničimer razen z literaturo, ko je v pariškem Le Mondu objavil udarni članek Treba je rešiti Slovenijo. Leta 1992 pa je pri nas prejel nagrado vilenica.