Novo pridobitev rokopisne zbirke NUK-a so kupili 11. julija, zdaj pa dragocenost predstavili tudi slovenski javnosti. Jurij Vega v pismu založniku sporoča, da mu je poslal še drugi del logaritemskih tablic in da nestrpno pričakuje novico, da je rokopis varno prispel. V drugem delu pisma dodaja, da se mu je vid izboljšal in da bo lahko dokončal celoten rokopis, vključno z uvodom. Knjiga je v dveh delih nato izšla dve leti pozneje.

Nekaj dni, preden so Francozi zavzeli Mannheim
Po besedah Tomaža Pisanskega z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je pismo, ki je potovalo iz Willingena v Leipzig, nastalo v zelo turbulentnih časih. V obdobju francoske revolucije in prve koalicijske vojne med zavezniki in francoskimi revolucionarji ob Renu. V vzponu je bil Napoleon Bonaparte, ki je ravno uničil rojaliste. Prvi paket z rokopisom je Vega založnikom iz Mannheima v Leipzig poslal le nekaj dni, preden so Francozi zavzeli Mannheim.

Možnar, ki je zasukal vojno
Kot še pravi, pismo razkriva Vegovo veliko dvojnost, saj je bil uspešen vojak in matematik. "Takrat je konstruiral dva možnarja z dvakrat večjim dometom od prejšnjih in takoj zatem dobil viteški red Marije Terezije," je pojasnil. S temi možnarji so nato Avstrijci znova pridobili Mannheim.

Prvi slovenski "računalnikar"
Vega je bil tudi nekakšen prvi slovenski računalnikar, pravi, logaritemske tablice pa so bile "v tistem času najboljši računalnik na svetu". Ob tablicah so bili vedno tudi priročniki, kako hitro se da kaj izračunati, denimo formule za izračun sinusov, kosinusov in integralov. Pred tem, leta 1794, je izdal veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik, ki so ga uporabljali vsi tedanji astronomi.

Prvi izračun 140 decimalk števila pi
"Vega je bil tedaj v središču evropske in svetovne matematike in brez dvoma vodilni matematik v Avstriji. Bil je tudi prvi sodobni matematik v našem prostoru, ker je svoja dela z originalnimi rezultati tudi objavljal. Bil je prvi, ki je izračunal 140 decimalk števila pi, kar je poslal v objavo na akademijo v Sankt Peterburg. Skoraj 50 let si je lastil ta rekord," razlaga Pisanski, za katerega je bilo, ko je prvič od blizu na rokopisu uzrl pečat GV, "izjemno doživetje".

Na ogled na ta veseli dan kulture
Vso izobrazbo je Vega pridobil v Ljubljani, vsa svoja dela pa je, ko je zaradi svojih dosežkov postal baron, zapustil kranjskim deželnim ustanovam. Dragoceno pismo so predstavili pred ta veselim dnevom kulture, ki bo letos tudi v znamenju iztekanja Evropskega leta kulturne dediščine. Vegovo pismo bo na ta dan na ogled javnosti.