Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 se je izselil v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni ter dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.

Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868–1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.

Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein – odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.

Prihodnji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil na Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.

Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredni Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnjenja iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.

Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dobro spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.

V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.

Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.

Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka "nevidno črnilo" lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo – kot bi se ob kemični reakciji pokazala "skrivna pisava" – zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).