Kanadska pisateljica ameriškega rodu Carol Shields (1935-2003) v knjigi Življenje, literarizirani biografiji Jane Austen orisuje življenje, delo in sanje ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta preplet nasprotij sestavlja "predivo", iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane.

Shieldsova je napisala deset romanov, pet zbirk kratkih zgodb in nekaj dram ter pesniških zbirk. Njen najpomembnejši roman je The Stone Diaries (1993), za katerega je prejela Pulitzerjevo nagrado. Pričujoča biografija v prevodu Katarine Mahnič, ki je napisala tudi spremno besedo, je avtoričino prvo poslovenjeno delo.

Avtorica z rahločutnim vpogledom v zgodovinske, družbene in psihološke okvire 19. stoletja odstira podobo pisateljice, ki ni bila nikoli sama, pa se vendarle zdi osamljena, avtorice, ki je prepričljivo in privlačno pisala o stvareh, kakršnih ji ni bilo dano doživeti, in ženske, ki je bila ujeta v šablonizirano, od moških vodeno stvarnost, ki pa jo je vendarle znala preseči. Svojim junakom in predvsem junakinjam je vdihnila samostojnost in odločnost, a hkrati hrepenenje in naklonjenost.

Problematika vojne na bližnjem vzhodu
V knjigi alžirskega pisatelja Yasmine Khadre Bagdadske sirene bralec spremlja mladega beduina, ki zaradi ameriške zasedbe prekine šolanje v Bagdadu in se vrne v rodni Kafr Karam, odmaknjeno iraško vasico. Čeprav po Iraku divja vojna, v domačem kraju živi izolirano življenje, vojne strahote se ga dotaknejo le kot novice, ki vse bolj zastrupljajo vzdušje in odnose med ljudmi. Toda nekega dne membrana poči in življenje se z vso silovitostjo okrutno spremeni. Bralec je priča surovi preobrazbi pripovedovalca, ki se iz distanciranega opazovalca spreminja v fundamentalističnega skrajneža.

Yasmina Khadra je eden najbolj prevajanih alžirskih pisateljev. Rodil se je leta 1953 kot Mohammed Moulessehoul v Kenadsi, kjer je obiskoval vojaške šole. Bil je častnik alžirske vojske in je pri objavi svojih del uporabljal različne psevdonime, da bi se izognil vojaški cenzuri, med drugim tudi ženino ime. Njegova v Franciji večkrat nagrajena dela so prevedena v več kot 40 jezikov.

Knjiga Bagdadske sirene je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in terorističnih napadov v Evropi danes še aktualnejša, kot je bila ob izidu leta 2006 v Franciji, kamor se je iz Alžirije preselil njen avtor. Gre za njegovo tretjo knjigo, ki jo je poslovenil Iztok Ilc. S tem je zaokrožil prevod slovite pisateljeve trilogije o kriznih žariščih arabskega sveta. Prizorišče prvega romana z naslovom Lastovke iz Kabula je Afganistan, drugega, naslovljenega Napad, pa Izrael.

Čudne reči v mestu in pod blazinami
Komik in pisatelj David Walliams, ki je trenutno eden najbolj priljubljenih avtorjev za otroke v Angliji, je dogajanje svojega novega mladinskega dela Zlobna zobarka postavil v zlobno temo, ki je zajela mesto. Zaradi nje se v mestu dogajajo čudne reči. Otroci, ki pod blazine polagajo zobke za zobno miško, zjutraj, ko se zbudijo, namesto darila najdejo gravžarije. Dvanajstletni Alfi, ki mu je zlobna zobarka populila vse zobe, bo skušal priti resnici do dna. V delu izza grozljivosti sije nabriti humor, poln iskrivih domislic. Za prevod v slovenščino je poskrbel Milan Dekleva.

Walliamsove knjige so se zasidrale na vrhove mednarodnih knjižnih lestvic, za svojega so ga vzeli tudi slovenski mladi bralci, ki sta jih že osvojila Babica barabica in Mihec Milijarder. Ilustracije so delo Tonyja Rossa, ki ga otroci poznajo po Groznem Gašperju.

Odpiranje pogleda na žensko razsežnost Boga
Anselm Grün v knjigi Marijine podobe, ki so jim dodane Marijine upodobitve na Slovenskem, opisuje podobe, kot so se ohranile v liturgiji, ljudskem izročilu in umetnosti. Pri tem poudarja tri pomene Marijinih podob. Marija je prapodoba, zgled vere in prapodoba Jezusove učenke. Je ženska iz Nazareta, ki jo je Bog izbral za mater svojega sina, v njej pa se zrcali tudi materinski obraz Boga. Podobe, ki slavijo Marijo, so preveč veličastne, da bi mogle biti hvalnica konkretnemu človeku, a gledalcu odpirajo pogled na žensko razsežnost Boga.

Leta 1945 rojeni Grün je pri 19 letih vstopil v benediktinski red. Končal je študij filozofije, teologije in ekonomije in je od leta 1977 ekonom opatije Münsterschwarzach. Znan je po psihoterapevtskem delu, pri katerem pomaga zelo širokemu krogu ljudi, od redovnikov do menedžerjev, s številnimi knjižnimi izdajami pa se uvršča med najbolj brane sodobne krščanske avtorje.