Literarni večer na Tretjem smo tokrat namenili slovenskemu častniku in pisatelju. 23. novembra pred 170 leti se je rodil Fran Maselj - Podlimbarski. Zaznamovan je bil s težkim življenjem: ker doma ni dobil službe, je vojaško služboval v tujini, a si nenehno želel nazaj. To se je zgodilo po upokojitvi, vendar je na koncu umrl kot pregnanec. Njegov avtobiografski roman Gospodin Franjo, v katerega je vtkal jugoslovansko politično idejo in z njim sprva prejel precej pozornosti in navdušenja med bralci, ga je namreč pahnil pred vojaško častno sodišče – obsodili so ga veleizdaje in mu odvzeli častniški čin. Na pisanje Frana Maslja - Podlimbarskega je sprva vplival Jurčičev slog, a njegove črtice, povesti in novele o bosenskem in domačem življenju niso dosegle pravega priznanja. Potresna povest govori o potresnih dneh leta 1895 v Črnem grabnu in Ljubljani. Vanjo je vpletel humor, predstavil je nasprotja med dolinci in hribovci ter se obregnil ob praznoverje in skopost.

Literarni večer: Fran Maselj - Podlimbarski: In zemlja se je stresla – ob 170. obletnici rojstva

23. november: dan Rudolfa Maistra in rojstni dan Andreja Capudra
23. novembra, na dan Rudolfa Maistra, smo se z Literarnim nokturnom poklonili eni največjih osebnosti 20. stoletja pri nas. Rudolf Maister (1874–1934) je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško stražo in tako prevzel oblast v Mariboru. Bil je vojak in organizator, a tudi mož besede in duha – iskalec lepote, zbiralec knjig in pesnik. Na ta praznik poslušamo eno izmed njegovih zgodnjih pesmi, balado Patra Feliksa zdravilo, ki jo je Maister objavil pod psevdonimom Vojanov v Ljubljanskem zvonu 1. oktobra leta 1898.

Literarni nokturno: Rudolf Maister: Patra Feliksa zdravilo

23. novembra pred osemdesetimi leti se je rodil Andrej Capuder, pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti, politik in diplomat. Prevajalec Dantejeve Božanske komedije, pa tudi Petrarkovih sonetov, proučevalec Bergsonove filozofije je bil tudi izvrsten prozaist. Tako esejist (za knjigo Povest o knjigah je dobil Rožančevo nagrado) kot romanopisec, avtor besedil, kot so Bič in vrtavka, Mali cvet, Rapsodija 20, pa tudi kratke proze, na primer črtic Deklici. Leta 2002 je oddajo o Capudrovem ustvarjanju pripravila Tadeja Krečič Scholten in avtorja tudi povabila pred mikrofon.

Literarni večer: Andrej Capuder – ob 80. obletnici rojstva

Spomini antisemita
Oddajo Izbrana proza tokrat namenjamo literaturi Gregorja von Rezzorija (1914–1998). Njegovo literarno ustvarjanje je usodno zaznamovala njegova posebna življenjska izkušnja: čeprav je v poznem obdobju živel v Italiji in pisal pretežno v nemščini, je ohranjal zvestobo poliglotskemu okolju svoje prve domovine na skrajnem vzhodnem koncu nekdanje avstro-ogrske monarhije – Bukovine, ki si jo danes delita Ukrajina in Romunija. Postal in ostal je kronist sveta, ki ga je 20. stoletje podedovalo od slavnih starih časov, za nas danes – in za večino evropskih družb po drugi svetovni vojni. Roman Spomini antisemita (1979) spada v klasiko evropske književnosti. V petih prepletenih zgodbah oziroma slikah razgrinja duhovne preobrazbe pripovedovalca skozi desetletja: pet usod skozi oči petih jazov enega in istega človeka, čigar pričevanje in doživljanje toplo-hladnega odnosa do Judov povezujeta zaton velikih imperijev in moderni svet razvajenih povojnih rodov.

Izbrana proza: Gregor von Rezzori: Spomini antisemita

Ameriški in slovenski pesniški glas
V ameriški poeziji ta hip kraljuje pesnica Diane Seuss s pesniško zbirko Frank: soneti. Že lani je zanjo prejela nagrado ameriških kritikov, potem pa so sledile še nagrade Los Angeles Timesa, ameriškega Pena in pred nekaj meseci še Pulitzerjeva nagrado za poezijo. Naslov zbirke se navezuje na pisatelja Franka O'Haro in na prvi album Amy Winehouse, hkrati pa napoveduje neposrednost glasu: frank pomeni odkrit. Predstavili jo bomo v Literarnem portretu.

Literarni portret: Diane Seuss: Frank: soneti

Romana Ercegović je doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka ter ustanoviteljica Obrednega gledališča Duša Zemlje. Vse svoje življenje teoretično in praktično raziskuje fenomen obrednega gledališča. Ustvarila je tudi nekaj tovrstnih avtorskih predstav, kot so Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka, Marija Magdalena in Persefona, zgodba o ljubezni do sebe. Tako kot v njenih predstavah jo tudi v pesniški zbirki z naslovom Tolmuni nežnosti, v kateri je združila moči z likovno umetnico Simono Čudovan, zanimajo globine ženske duše in njene raznovrstne osebnosti. Njene pesmi boste prvič lahko slišali v oddaji Literarni nokturno.