Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta se visokima jubilejema obeh avtorjev predtem poklonili še v knjigarni Konzorcij.

Simpozij je potekal v Mestni hiši, še pred njegovim začetkom pa so v knjigarni Konzorcij Pahorju čestitali za rojstni dan in predstavili ponatis Rebulovega romana V Sibilinem vetru iz leta 1968.

Pisatelj, ki je "vzgojil cele generacije razumnikov"
Roman V Sibilinem vetru je po besedah Tatjane Rojc, ki je zanj napisala spremno besedo, Rebulova mojstrovina. "Tudi v tem romanu antični svet vstopa v zavest avtorja, ki je v stalnem iskanju resnice in absolutnega. Napisan je v izjemnem, elitnem slogu, ki je njegov razpoznavni znak," je dodala Rojčeva, ki je na predstavitvi spregovorila o osebnem občutenju svojega učitelja, ko je poučeval v Trstu.

Rebula, ki so ga po njenih besedah močno zaznamovali fašizem, odsotnost očeta in ločitev od njemu ljubega Krasa, je svoje dijake oplajal in vzgajal v širini duha in v poznavanju književnosti in jezika. "Vzgojil je cele generacije razumnikov med Slovenci v Italiji - vedno z izjemnim spoštovanjem do nas, do našega ozadja, našega življenja ter dimenzijo, ki daje njegovemu delu posebno težo in moč," je poudarila Rojčeva.

Pahorjeva čestitka kolegu
Pisatelju, ki je 90 let dopolnil 21. julija, se je poklonil tudi današnji slavljenec Pahor, ki je spregovoril o njuni skupni poti in razhodu. "Začeti moram pravzaprav v dvoje, ker sva v dvoje začela zahtevno in lepo zgodbo o zopetnem vstajenju slovenske književnosti v Trstu," je pojasnil v uvodu.

Spoznala sta se v času, ko je svet slavil zmago nad "pošastnim principom uničevanja, a sta se zahodni in vzhodni dominalec spoprijemala tako glede usode Berlina kot usode Trsta - mesta, ki naj bi pripadal zaledju, kot vsa stoletja pred svetovno vojsko, a se s takšno rešitvijo po drugem svetovnem konfliktu zahodni zaveznik ni strinjal".

Enotni v obnovi
"Zavezniška oblast se je le izkazala s tem, da nam je dala šole, mi pa smo z vso vnemo, ki smo je bili zmožni, hiteli z obnavljanjem - tako na levi kot na desni - z vsem, kar je zahteval kulturni razvoj," je še pojasnil Pahor.

"France Bevk je vodil revijo Razgledi. In prav ta revija je bila skupno glasilo, v katerem sva z Rebulo postavila osnovo za rast osvobojene književnosti, ki je ob nastanku novih pesnikov in piscev rodil današnjo slovensko literarno šolo v Trstu," se spominja Pahor. "Skupno pot sva, ko je partijska oblast prenehala izdajati Razglede, nadaljevala v Sidru, v Tokovih in potem v Zalivu, tako da sva o književnosti sodila mimo uradnega socialnega realizma. Bilo je iskreno prijateljstvo, ki se je rodilo v Šempolaju," pravi.

Nekdaj skupne poti se razidejo
A nato je šel Rebula "daleč od morja in Krasa ter pretrgal stike in menjal razpoloženje do preteklih dogodkov". Tako je trdil, da ni bilo osvobodilnega boja, ampak samo revolucija, je še pojasnil Pahor. Ta si je želel, da bi lani z Rebulo nastopil skupaj, da bi se za rešitev slovenske države našel skupen jezik, a je vse ostalo le na ravni zamisli.

"Žal je odklonil z navedbo, da naju ločuje svetovni nazor, OF, NOB in revolucija. Potem pravi, da je danes tudi Kocbek, 'ki zame ostaja velik duhovni in kulturni pojav, žal politično falimentaren in katoliku nesprejemljiv'," še pojasnjuje Pahor.

"Seveda kljub temu ostajava prijatelja," je dodal Pahor, ki je nato spregovoril še o slovenskem odnosu do Trsta. "Še danes nastopamo na slovenski način. Vse tisto, kar pride priznanega od zunaj, priznamo tudi doma. Tako imamo zunaj priznano slovensko literarno šolo v Trstu in zdaj še doma," je sklenil Pahor in tako napovedal simpozij, ki danes ob njunih obletnicah poteka v Ljubljani.

Slovensko književno življenje v Trstu ima dolgo in bogato tradicijo, saj sega vse v čas Primoža Trubarja, danes pa doživlja enega svojih vrhuncev zaradi uspeha Pahorjeve književnosti.

"Šola? Morda kaj več ... Entiteta, ki združuje razlike."
Slovenska tržaška literarna šola dobiva s tem simpozijem priznanje kot predstavnica slovenske kulture, je v uvodnem nagovoru dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Boris Pahor pa je uvodoma dejal, da Trstu živeči slovenski pisatelji zdaj niso le pisatelji, ki pišejo v Trstu, ampak so predstavniki literarne šole. "Zdaj sem del skupnosti, narodne, jezikovne skupnosti," je poudaril. Spomnil je, da je bil razvoj književnosti po letu 1918 drugačen kot v osrednji Sloveniji in poudaril, da je slovenska tržaška literarna šola del slovenske kulture.

Literarna teoretičarka, prevajalka in profesorica na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Marija Pirjevec je podala zgodovinski oris slovenskega literarnega ustvarjanja na Tržaškem. Kot je dejala, se je književnost kljub sovražnemu okolju razvijala, a je bila ves čas zamudniška. V 20. stoletju pa je dosegla svoj vrhunec z avtorji, kot sta Rebula in Pahor in nekateri drugi, brez katerih bi bila, kot je poudarila, slovenska literatura okrnjena in osiromašena.

Literarni kritik in esejist ter profesor italijanske književnosti na Filozofski in leposlovni fakulteti v Trstu Elvio Guagnini je o slovenski tržaški literarni šoli dejal: "Šola?" Morda kaj več ... Entiteta, ki združuje razlike, ki izvirajo iz samostojnosti in odločitev posameznika. Morda bolj usmeritev kot šola."

Popoldanski del simpozija je bil v znamenju opozarjanja na tržaškost v delih nekaterih avtorjev. Tržaški literarni zgodovinar Miran Košuta je spregovoril o tržaškosti v delih Vladimirja Bartola. Ta se skoznje vije kakor Timava, kdaj ponikne, spet drugič skoznje dere hudourniško, pravi. Tudi Bartolov roman Alamut, ki velja za prototip Bartolovega eksotizma, je danes po besedah Košute mogoče vedno bolj dojemati kot prispodobo za podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških nacionalistov Tigr, do katere je Bartol gojil simpatije. Najbolj pa je Bartolova tržaškost prišla do izraza v Tržaških humoreskah in v delu Mladost pri Svetem Ivanu, ki ga je Košuta označil kot "kronski dokaz Bartolove tržaškosti".

Miroslav Košuta - najmarkantnejši pesniški glas povojnega Trsta
Literarna teoretičarka, kritičarka in esejistka Tatjana Rojc je spregovorila o tržaškosti v poeziji Miroslava Košute, ki ga je označila kot najmarkantnejši pesniški glas povojnega Trsta, njegov opus pa kot sklop zasebnega in družbenega dogajanja. Košuta po njenih besedah konstantno ubeseduje disharmonijo sveta in eksistence - lastne in splošno človeške. Zaznamovan je z zavezanostjo Trstu, tudi morje je neločljiv del njegovega pesnjenja.

Filozof in publicist Evgen Bavčar je spregovoril o tem, zakaj so nekateri tržaški pisatelji vzbudili njegovo zanimanje. Kot je pojasnil, so ga pritegnili tisti, ki pišejo o stvareh, ki so blizu Evropejcem. Tržaški kontekst ima pri tem pomembno vlogo, saj jim daje širši referenčni sistem.

Profesorica slovenske književnosti in dekanja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž pa je govorila o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, ki je začel leta 1897 izhajati v Trstu. Do leta 1899 ga je urejala Marica Nadlišek Bartol, mati pisatelja Vladimirja Bartola, po tem letu pa Ivanka Anžič Klemenčič. Slovenka je prenehala izhajati konec leta 1902.

Režiser Dragan Živadinov je nastopil z referatom z naslovom Konsi v prostoru gledališča množice, medtem ko je profesorica na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici Ana Toroš v svojem prispevku predstavila lokacije v Trstu, ki so bile v prvi polovici 20. stoletja dogajalna prizorišča v pesmih slovenskih in italijanskih pesnikov.

Tudi v zrelih letih oba dejavna
Če se vrnemo k letošnjima slavljencema. Oba pisatelja sta navkljub visoki starosti še dejavna, redno spremljata dogajanje v Sloveniji, pa tudi ustvarjata. V Trstu so lani predstavili Pahorjevo delo In mimo je šel spomin, ki zajema več kot 70 let pisateljevega ustvarjanja, pri Celjski Mohorjevi pa je ob okrogli obletnici izšel Rebulov novi roman Kominform v Zabrinju.

Predsednikova čestitka
Tudi predsednik republike je v telefonskem pogovoru pisatelju Borisu Pahorju ob njegovem 101. rojstnem dnevu zaželel "še naprej trdnega zdravja in trmastih stališč". Ob tem sta se dogovorila za srečanje, na katerem bosta izmenjala poglede na aktualne zadeve v domovini in po svetu.