To je bila prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Izšla je na začetku leta 1950 z letnico 1949.

Sorodna novica Umrla je pesnica Ada Škerl

Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Njen pesniški prvenec Senca v srcu je pomenil preboj monolitnega bloka ideološke umetnosti, resnični prelom z ždanovsko estetiko, ki je po sovjetskem vzoru krojila literarno dogajanje v prvih povojnih letih. Ob tej obletnici in deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Delo prinaša poleg treh objavljenih zbirk tudi doslej neznane pesmi iz njene zapuščine. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki je tudi avtorica opomb in spremne besede. K njenim pogledom na pesničin opus bomo v oddaji dodali pripoved Ade Škerl, kot jo je posnela naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici.

Ada Škerl spada med klasike sodobne slovenske poezije, Kaja Teržan, ki ji bomo posvetili nadaljevanje oddaje, pa predstavlja enega izrazitejših pesniških glasov sedanjega časa in mlajše generacije. Pred nekaj meseci je za svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Krog prejela Jenkovo nagrado. Krog je zbirka neposredne, iskrene izpovednosti. Osrednje teme – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pesnica se upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Tematska rdeča nit zbirke so odhajanja, razočaranja, strah, negotovost in izgubljenost. A pesnica da vedeti, da so z ironijo težave znosnejše in da ji bolečina daje tudi moč. Zato je zbirka Krog predvsem zbirka življenjskega vitalizma, vztrajanja in poguma.

Oddajo bomo sklenili s proznim prvencem pisateljice najmlajše generacije. Zarja Vršič je prevajalka in kritičarka, piše pa tudi poezijo in kratko prozo. V knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka pripoveduje o nenavadnih dogodkih in pogosto mejnih življenjskih situacijah, ki jih preplete s fantastiko, sanjskostjo in bizarnostjo. Avtoričino pero je kot oko kamere, ki sledi dogajanju. Psihologije junakov ne razkriva z notranjimi monologi ali refleksijami, ampak z njihovimi dejanji, pri čemer se osredotoča na detajle in uporablja minimalističen slog. Zarji Vršič je uspelo napisati berljivo knjigo kratkih zgodb z zelo raznolikimi motivi, ki prek posameznosti govorijo o univerzalnem.