Park je med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah. Foto: Škuc
Park je med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah. Foto: Škuc

Park, ki leži med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah v Ljubljani, so odprli na dan, ko bi Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan, so sporočili z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

V ZRC SAZU ocenjujejo, da prvo poimenovanje po istospolnem paru predstavlja pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+-gibanja v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju prispevka slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti in k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada.

Pobudo za poimenovanje parka sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Foto: Škuc
Pobudo za poimenovanje parka sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Foto: Škuc

Ada Škerl (1924–2009) je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu leta 1949 razburkala takratno prevladujoče "lopatarsko" literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, ki so pesmim očitale, da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih 50. letih je nato šele štiri leta pozneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto, so spomnili na ZRC SAZU.

Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona, kot ugotavlja Varja Balžalorsky Antić, ali pa jo obravnava kot "ženski pol" Pesmi štirih, medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev.

Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila njena življenjska sopotnica 49 let, pokopani pa sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.

Park so odprli na 101. rojstni dan začetnice slovenskega intimizma, pesnice Ade Škerl (1924−2009). Foto: Škuc
Park so odprli na 101. rojstni dan začetnice slovenskega intimizma, pesnice Ade Škerl (1924−2009). Foto: Škuc

Na ZRC SAZU so še spomnili, da so po ženskah poimenovani le trije odstotki ulic in javnih mestnih površin. Pobudo za poimenovanje parka, ki jo je oktobra lani potrdil ljubljanski mestni svet, sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič ter direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Odprtje parka je potekalo v organizaciji ZRC SAZU, Roza_ZRC+, MOL-a in Društva ŠKUC.