V gornjeavstrijskem Bad Hallu leta 1944 rojeni Martin Pollack se je v knjigi Smrt v bunkerju soočil s svojim očetom, v Kočevju rojenim Gerhardom Bastom. Pisateljev oče je bil namreč član gestapa in SS-a, odgovoren za množične poboje in likvidacije. Knjiga Der Tote im Bunker je v izvirniku izšla leta 2004, že leto pozneje je v prevodu Amalije Maček izšla pri Slovenski matici.

Leta 2020 je prav tako zgolj leto po izidu izvirnika Frau ohne Grab v prevodu Jerneje Jezernik pri Celjski Mohorjevi družbi izšla še knjiga Ženska brez groba. V tem delu je Pollack dokumentarno popisala usodo svoje tete Pauline Bast, ki je leta 1945 umrla v taborišču na gradu Hrastovec v občini Lenart in najbrž edina med sorodniki ni podlegla nacizmu.

Forenzično potovanje po pokrajinah srednjeevropskega vzhoda
Leta 2015 je pod streho Modrijana v prevodu Aleša Učakarja izšla dokumentarno-esejistična knjiga Kontaminirane pokrajine (Kontaminierte Landschaften, 2014). Avtor je v ospredje dela postavil pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki jim sam dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod tudi duhovno in etično komponento. Knjiga popisuje tako rekoč forenzično potovanje po pokrajinah srednjeevropskega vzhoda in prinaša zapis o njihovem življenju v obdobju od medvojnega časa do skoraj današnjih dni, s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v 40. letih preteklega stoletja.

Martin Pollack je študiral slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Bil je velik poznavalec poljskega jezika in prevajalec iz poljščine v nemščino, med drugim je prevedel dela Ryszarda Kapuscinskega. Do leta 1989 je deloval tudi kot urednik dopisništva časopisa Spiegel na Dunaju in v Varšavi.

Z Mitjo Ferencem soavtor knjige o Kočevarjih
Leta 2011 je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani skupaj s soavtorjem, slovenskim zgodovinarjem Mitjo Ferencem predstavil knjigo Spurensuche in der Gottschee (Iskanje sledi v Kočevju). Namen knjige, ki jo je izdal berlinski Deutsches Kulturforum östliches Europa, je obuditev spomina na nekdanjo deželo Kočevarjev, ki so na Kočevskem živeli okoli 600 let.

Pollack je za svoje delo prejel vrsto nagrad, med drugim tudi leta 2007 častno nagrado avstrijskih založnikov za strpnost v mišljenju in dejanju, leta 2010 pa nagrado leipziškega knjižnega sejma za evropsko razumevanje.

"Drago pripoveduje podobne zgodbe, vendar prihaja z druge strani"
"Z velikim veseljem in zanimanjem prebiram knjige Draga Jančarja – Drago pripoveduje podobne zgodbe, vendar prihaja z druge strani. Gre za to, da poskušamo povedati resnico, kako je bilo. Nobenega smisla nima, da bi koga obtoževal, in tega nikoli ne počnem – upam vsaj, da ne. Nikoli ne bi rekel: ti slovenski ali jugoslovanski partizani so bili pa res vražji, enaki kot Nemci. Nočem deliti krivde in reči, da je bila nasprotna stran enako slaba kot naša … To je nesmiselno. Tega ne smemo početi," je poudaril v pogovoru na Programu Ars leta 2020.