"Vse je relativno, ampak če govorimo o slabih 100 evrih, ki jih vložimo na leto v znanje svojega otroka, veliko denarja, menim, da gre za skromen vložek za to, da se otrok razvija v odgovorno, odraslo in široko osebo. Menim, da bi država morala gledati skozi ta vidik," je še dodal na okrogli mizi, s katero sta je v Portorožu sklenila 5. knjigotrška akademija in 9. kongres Knjiga na Slovenskem.
Debata je potekala zlasti okoli dveh težav - sistematičnega uničevanja izobraževalnega založništva ministrstva za šolstvo in šport in na razvoj elektronskega založništva ter iskanje konstruktivnih rešitev. O tem so se pogovarjali še direktor založbe Modrijan Branimir Nešović, direktor založbe Rokus Klett Rok Kvaternik in moderator okrogle mize pa je bil profesor na Filozofski fakulteti Miha Kovač.
Slednji meni, da imata razkrajanje učbeniškega založništva in razvoj e-založništva vpliv na celoten knjižni trg, zato so to težave, ki prizadevajo vso knjigotrško verigo.

Velika težava tudi preplava trga s poceni knjigami
Branimir Nešović meni, da je knjižni trg danes žal preplavljen z zelo poceni knjigami, bodisi, da so sproducirane poceni, bodisi ker so znižane zaradi kriznih razmer. "To se mi zdi večja težava kot težava z učbeniki, ki je ne zmanjšujem, verjamem pa v toliko zdrave pameti, da ne bo trajnega značaja."
Neučinkovitost zavoda za šolstvo je treba po njegovih besedah iskati v dejstvu, da so se v drugi polovici osemdesetih let začele nekatere stvari spreminjati in je čedalje več dela prehajalo na založbe, konec osemdesetih let pa so založbe začele hoditi tudi druga drugi v zelje.
Zatem je, kot pravi, v inflacijskem času osamosvojitev za seboj potegnila tudi enormno zvišanje cen učbenikov. Država se je odzvala z zamrznitvijo cen in z ustanavljanjem skladov, ki jih poznamo danes, različna priporočila države pa so pripeljala do padca prodaje, ki se je poznal pri založbah in knjigarnah. Glede na leto 2009 gre po Neškovićevih besedah za približno 10-odstotni padec prodaje, kar pomeni 70-odstotni padec dobička.

Ključ do uspeha sta enotnost in soelovanje
V tem, da učitelji z založniki vse manj sodelujejo, pa vidi težavo Rok Kvaternik. Podobna težava se pojavlja tudi pri elektronski knjigi in prepričan je, da je edini ključ do uspeha v enotnosti in sodelovanju, ki pa jo je zaradi različnih pristopov težko doseči.
Naj založnik in naj knjigotržec
V okviru knjigotrške akademije in kongresa Knjiga na Slovenskem so tudi letos podelili nagradi za naj založnika in naj knjigotržca. Kot je znano, je naj založnik postal direktor in soustanovitelj založbe Avrora Uroš Ahačič, nagrado za naj knjigotržca pa so izročili predsednici Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina.