Prodaja prek spletne knjigarne Emka se je sicer glede na isto obdobje lani več kot podvojila, vendar je po Švigljevih besedah zanimivo, da se struktura prodanih knjig ni bistveno spremenila: "Še vedno sta na vrhu Kako izgoreti in Modrost starih psov. Je pa bilo prodanih precej več otroških in mladinskih knjig, predvsem iz serije Harry Potter. Otroke morajo starši, ki delajo od doma, očitno nekako zaposliti."

Spletna prodajna uspešnica založbe Sanje so bile zbrane pesmi za otroke Neže Maurer. "Odlično se prodajajo tudi zbrane kratke zgodbe Rohalda Dahla in Kurta Voneguta. Torej relativno zahtevna literatura, oba sta sicer zabavna, a veljata tudi za zahtevna avtorja." Ni pa pravila, dodaja. "Na splošno bi rekel, da je večja odprtost tudi za kakovostno, zahtevnejše branje, kot je bila pred tem," je povedal Zavrtanik.

"Najbrž pa so se razmere v nekaterih pogledih za vselej spremenile in bodo odslej zahtevnejše," je glede prodaje knjig povedal Zavrtanik, ki meni, da je bilo v tem obdobju nasploh večje zanimanje za knjige kot prej.

K prodaji pripomogle tudi nižje cene
K povečanju prodaje je gotovo pripomoglo tudi, da so v času krize številne knjige ponudili po zelo ugodnih cenah. "Cena je zelo pomemben dejavnik pri knjigi, sploh ko imamo opravka z opešano kupno močjo prebivalstva. Super bi bilo, če bi bile lahko naklade slovenskih knjig bistveno višje, ker bi to lahko tudi dolgoročno bistveno znižalo ceno knjig. Na žalost pa najbrž ne bo tako," ocenjuje Zavrtanik.

Knjige so dobile nov smisel in zalet
Ali se je v času karantene dejansko povečalo tudi branje knjig, Zavratnik nima podatkov, sam pa je prepričan, da je bilo tako. "Zato, ker smo se nenadoma vsi znašli v neki osuplosti, v neki situaciji, ki je popolnoma spremenila naše življenje in smo imeli čas za premislek tega, kaj počnemo, kje smo, kdo smo. To pa so vprašanja, ki se jim številni pesniki in pisatelji posvečajo že stoletja."

Pozitivni vidik prisilne osame
Prav zato meni, da so knjige dobile nov smisel in zalet, saj niso le zabava, so sicer tudi to, pa vendarle s presežno vrednostjo. "Imajo neko globlje spraševanje, saj ljudje še zdaleč nismo prišli do konca nekih temeljnih vprašanj, a smo nenadoma opazili, da ta vprašanja peljejo še globlje, kot se nam je dozdevalo. Knjige in branje pa so tisto, kar nam pomaga razsvetljevati to temo nezavedanja zavednosti. To je gotovo pozitivni vidik prisilne osame, da smo morali biti vsi za en mesec puščavniki, ki se morajo obrniti vase."

Koliko ljudi je sploh še sposobnih prebrati daljša besedila
Tudi po Švigljevem mnenju, ki je sicer prepričan, da je za knjigo dober vsak čas, bi obdobje pandemije še posebej moralo spodbuditi k razmisleku o tem, kaj nas je pripeljalo v položaj, v kateri smo. "Pri tem nam knjige seveda lahko pomagajo, sprašujem pa se, koliko ljudi je sploh še sposobnih prebrati daljša besedila, ki zahtevajo poglobljeno branje, brez katerega ni razumevanja kompleksnih vprašanj. Teh reči ni mogoče izraziti, še manj pa razumeti s sporočili na Twitterju."

V času samoizolacije je naraslo za elektronsko knjigo, vendar po Švigljevih besedah bolj po izposoji kot nakupu. Zavrtanik pa je povedal, da je zanimanje za e-knjigo naraslo po vsem svetu. Tudi v njihovi založbi so zaznali "kar veliko rast, čeprav na tako majhnem prostoru komaj diha in velja za neprofitno".

Direktor Sanj upa, da se je mnogim približala, ker jo je mogoče kupiti takoj in ker jo je vedno mogoče imeti na svoji napravi ali več napravah. "Ni v nekem konkurenčnem položaju do fizične knjige, ampak jo dopolnjuje. Je ena od lepih možnosti, ki nam jo prinaša tehnologija," je prepričan Zavrtanik.

Ukrepi v času pandemije so vplivali tudi na letošnjo Noč knjige, ki so jo priredili 23. aprila ob mednarodnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Dogodek je spremenil svoj značaj in dobil popolnoma nove dimenzije, saj v tem času še vedno traja in naj bi potekal do konca maja.
"Če je bil prej to en dogodek, ki je bil osredotočen na svetovni dan knjige, je bil letos bolj začetek nečesa novega. Nastaja kup virtualnih vsebin, ki imajo nadaktualno vrednost in bodo na voljo tudi še jutri. Pred vse nas je to postavilo nov izziv, kako producirati projekte in kako delovati v teh razmerah. Pri tem je zanimivo, kako so se različni ljudje zelo različno odzivali in kako uporabljajo medije," pravi Zavrtanik.

Slovenija, knjižni fenomen
Slovenija se mu zdi "en tak knjižni fenomen" zaradi neverjetne kakovosti, raznolikosti in ne nazadnje trdoživosti založništva na tako majhnem trgu in v razmerah, ki so "naravnost in vse bolj sovražne do kulture in knjig". Poveden se mu zdi podatek, da celotne ZDA prevedejo manj knjig kot založba Sanje.

Ekonomska moč znanja in informacije
Zavrtanik zato upa, da bo Slovenija znala vse to izkoristiti kot častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022, da se svetovno uveljavi kot kultura. Znanje, informacija, izraz, ki ga črpa jezik, vse to je po njegovem mnenju tudi ekonomska moč ter spodbuda za tehnološko prodorne projekte. "Upam, da smo v tem času ugotovili, da se je treba bolj obrniti vase, zanesti na lastne sile, razmišljati neodvisno od tega, kar nam ves čas pridigajo z raznih odrov. In tudi dvomiti o tem, kar nam pripovedujejo."