Kultni grafični roman Maus Arta Spiegelmana - dosegljiv je tudi v slovenskem prevodu - iz leta 1985 prinaša zgodbo holokavsta in taborišč smrti, kot jo je avtorjev oče, poljski Jud, doživel na lastni koži. Avtobiografski zgodbi o preživetju pod nacističnim škornjem orwellovsko-satiričen pridih dajejo antropomorfni živalski protagonisti, ki so "popredalčkani" po narodnostih: Judje so upodobljeni kot človekoidne miši, Nemci kot mačke, Američani kot psi in Poljaki kot prašiči. Knjiga je leta 1992 dobila tudi Pulitzerjevo nagrado. V ruščini je izšla leta 2013.

Ruske oblasti v dneh pred 70. obletnico zmage zavezniških sil v drugi svetovni vojni hitijo odstranjevat kakršno koli nacistično simboliko iz javnih prostorov. Art Spiegelman pa je odločitev knjigarn, da bodo nehale prodajati izvode njegovega Mausa, oklical za "znanilo nevarnih stvari". Vodilne moskovske knjigarne so namreč umaknile vse izvode njegove knjige, ki ima na naslovnici vključeno tudi svastiko. "To je resnična škoda, kajti to je knjiga o spominu," je Spiegelman komentiral za The Guardian. "In menda nočemo, da bi družbe brisale spomin."

Sistematično zatiranje svobode?
V Rusiji je decembra začel veljati zakon, ki prepoveduje "nacistično propagando", od takrat so oblasti menda racije opravljale celo po trgovinah z igračami in starinarnah, za katere so verjeli, da prodajajo predmete s prepovedanimi simboli. "Seveda ne mislim, da je bil Maus razlog za to prepoved," pravi Spiegelman. "Prepričan pa sem, da je zakon namenoma služil zatiranju svobode govora v Rusiji. Zdi se, da je glavni cilj ustrahovati vsakogar, ki je v poslu izražanja lastnega mnenja."

Kolateralna škoda
Še posebej ironično se mu seveda zdi, da je ravno njegova knjiga, ki je eksplicitno protifašistična, žrtev novega zakona. "Potem ko nas je pripravil do tega, da smo se vpletli v drugo svetovno vojno, je Stalin najbrž veliko pripomogel k temu, da so Rusi osvobajali taborišča, v katerih je bil zaprt moj oče. Klobuk dol za dan zmage in dvignjen sredinec za poskus zatiranja svobode."

Naslednji teden bo Rusija dan zmage zaznamovala s tradicionalno parado v Moskvi. Predstavniki ZDA in nekaterih evropskih držav se slovesnosti ne nameravajo udeležiti iz protesta proti vlogi Rusije v konfliktu v Ukrajini.

Varvara Gornostajeva, glavna urednica založbe Corpus, ki je v Rusiji izdala Mausa, je za tiskovno agencijo AFP potrdila, da jo vse večje verige umikajo s polic in iz svojih spletnih trgovin. "V knjigi ni nit drobca nacistične propagande. To je točno tiste vrste delo, ki bi na dan zmage moralo biti v trgovinah."

Tudi v Nemčiji ni šlo brez težav
Sicer pa tokrat ni prvič, da je Maus naletel na cenzuro. Ko so pripravljali nemško izdajo, je moral založnik denimo iskati luknjo v zakonu, ki prepoveduje svastike v knjigah, ki niso resna zgodovinska dela. A Spiegelman je trdno odločen, da je kljukasti križ bistven del sporočila. V svojo pogodbo vsakokrat vključi, da se ga ne sme umikati. V nemškem primeru je ministrstvo za kulturo dovolilo izjemo oz. romanu priznalo status resnega zgodovinskega dela in knjiga je bila precejšnja uspešnica.

Rusija ni (edini) bavbav
Sicer pa je Spiegelman za Guardian poudaril še, da Rusija še zdaleč ni edina država, ki se ji da očitati cenzuro. "Primer Edwarda Snowdna se mi zdi eden izmed najnazornejših primerov svobode izražanja v našem času. Poštenjakarski žvižgač je bil prisiljen v izgnanstvo - in to v deželo, ki dovoljuje precej manj svobode govora kot dežela, ki jo je skušal izboljšati."