Te dni se je začela preiskava vzrokov požara, v katerem so umrli trije ljudje, ti so prebivali v stanovanju v tretjem nadstropju, ki je pod knjižnico, ognjeni zublji pa so uničili tudi del knjižnične zbirke, je med drugim poročal časopis Corriere della Sera. Župan Cosenze Mario Ochiutto je po tragediji v ponedeljek razglasil dan žalovanja.

Knjižnica, ki velja za "najpomembnejšo knjižnico v južni Italiji", je pravzaprav del zasebnega muzeja, ki je na Trgu Giuseppeja Garibaldija v kraju Rende. Muzej hrani zbirko družine Bilotti Ruggi D'aragona.

Večletna brezbrižnost tamkajšnjih oblasti
Današnji lastnik knjižnice in znani zbiratelj Roberto Bilotti je povedal, da se je v preteklosti večkrat obrnil na tamkajšnje oblasti glede tveganja, da trije duševno zaostali ljudje bivajo v stanovanju pod knjižnico. V požaru so namreč umrli 51-letna Serafina Speranza, 54-letni Antonio Noce in 34-letni Roberto Golia, ki so kot nezakonito vseljeni stanovalci prebivali v tretjem nadstropju že več let.

"To je tragedija, ki je bila samo vprašanje časa," je po pisanju časopisa The Telegraph dejal Bilotti in pojasnil, da je oblasti vedno znova opozarjal na položaj, saj si je trojica med zimami v stanovanju kdaj tudi zakurila ogenj. Bilotti je dodal še, da je opozarjal, da Speranzova, Noce in Golia potrebujejo pomoč, vendar ni nihče poskrbel zanje.

O naravi stvari glede na njihova lastna načela
V požaru, ki je torej zajel tudi knjižnico, je med drugim zgorela prva tiskana verzija De rerum natura iuxta propria principia (slov. O naravi stvari glede na njihova lastna načela) Bernardina Telesia (1508-1588) iz Cosenze. To obširno delo je renesančni filozof in naravoslovec ustvaril med letoma 1565-1586. Telesio se je v zgodovino zapisal tudi kot ustanovitelj telezijanske akademije v Neaplju, ki je bila zapisana empiričnemu preučevanju narave. Akademijo so rimske cerkvene oblasti kmalu prepovedale, njegova dela pa so pristala na indeksu prepovedanih knjig. De rerum natura iuxta propria principia je obsežen sklop devetih knjig, ki je pred prepovedjo med bralci krožil zgolj v posameznih manjših sklopih.

Telesio, prvi med modernimi filozofi
Francis Bacon, ki velja tako rekoč za očeta empirizma in enega izmed očetov znanosti, je Telesia označil za prvega med modernimi filozofi, saj je svojo znanstveno metodo utemeljil na opazovanju, torej empirično. Znano je, da so njegova dela pomembno vplivala tudi na druge pomembne mislece, kot so bili Giordano Bruno, Thomas Hobbes in René Descartes. Namesto priznavanja avtoritete Aristotela se je Telesio vrnil k njegovi metodologiji, s priznavanjem pomembnosti empiričnega raziskovanja.

Bernardino Telesio je v svojih delih postavljal pod vprašaj srednjeveško mračnjaštvo in načelno aristotelsko avtoriteto, kar je Rimskokatoliško cerkev pripravilo do tega, da je kmalu po njegovi smrti prepovedala njegova dela. Sicer pa je bil potomec ugledne in bogate kalabrijske družine. Pot do dobre izobrazbe mu je bila torej odprta, vendar mu je bila sholastična misel, ki so jo gojili na tedanjih univerzah, tuja, zato se je odločil ostati laik. In čeprav so ga v cerkvenih krogih spoštovali, je zavračal duhovniško službo ter s tem stolnico nadškofa v domačem mestu, ki mu jo je ponujal papež Pij IV. Renesančni mislec pa se je prav zaradi dobrih odnosov s številnimi duhovniki izognil preganjanju v času življenja.

Kot omenjeno v uvodu, je ogenj uničil tudi korespondenco med Galileom Galilejem in duhovnikom Paolom Bombinijem. Nadalje pa so zgoreli še rokopisni pergamenti Sertoria Quattromanija in Aula Giana Parassia, pisateljev iz Cosenze 16. stoletja, ki je bila živahno kulturno središče v obdobju pozne renesanse.