Gre za kratko zgodbo o sprva čaščeni sveči, ki sčasoma postane sajasta in zanemarjena, dokler ne prepoznajo njene notranje lepote in se spet prižge. S črnilom napisani rokopis ima tudi posvetilo: "Gospe Bunkeflod od njenega vdanega HC Andersena."

Strokovnjaki po poročanju BBC-ja menijo, da je delo avtorja Grdega račka in drugih pravljičnih klasik nastalo v 20. letih 19. stoletja, gospa Bunkeflod pa naj bi bila vdova, ki jo je pisatelj v otroških letih obiskoval, ji bral in si od nje sposojal knjige. Za danski dnevnik Politiken so raziskovalci povedali, da se je kopija izvirnega rokopisa najverjetneje izgubila. So pa pri omenjenem časopisu prevedli in zgodbo objavili v angleščini.

Preprost "začetniški" slog
Zgodovinar Esben Brage je delo oktobra letos po naključju našel v škatli za shranjevanje v Narodnih arhivih v mestu Funen in vse odtlej strokovnjaki natančno preučujejo rokopis, dolg 700 besed. Pravijo, da se preprosti slog pisanja ne more kosati z Andersenovi elegantno napisanimi deli v zrelem obdobju, zato ugibajo, da je zgodba nastala v času, ko je bil še v srednji šoli, piše BBC.

Hans Christian Andersen se je rodil leta 1805 v Odenseju kot sin čevljarja in perice, najprej je pisal poezijo, leta 1835 pa je izšla njegova prva knjiga pravljic. Večina Andersenovih najslavnejših del, na primer Cesarjeva nova oblačila in Mala morska deklica, se osredotočajo na zaznave bogastva in lepote, nič drugače pa ni v Lojevi sveči. Do svoje smrti leta 1875 je Andersen napisal na stotine pravljic, ki so bila prevedene v več kot 100 svetovnih jezikov.

Strokovnjak za Andersena Ejnar Stig Askgaard je odkritje opisal kot "senzacionalno", pravi, da ne dvomi, da je avtor res prav Andersen.