Ti prvi napovejo tudi bližajočo se maturo, ki je bila pri nas kot eksterno preverjanje po spremembi družbenega sistema v začetku devetdesetih let preteklega stoletja na novo vpeljana s šolskim letom 1994/1995. Sicer pa to obdobje še globoko v odraslo dobo, če ne za vedno, ostane zapisano tudi kot izrazito stresno. Ustaljeno ga prvi vpelje esej iz materinščine, letošnji maturanti pa na novo prebirajo pet izbranih antologijskih dramskih besedil iz domače in tuje literarne zakladnice. Tako smo med radijske igre uvrstili tudi Sofoklejevo junakinjo, ki bo doživela povsem novo slušno branje. Poleg Antigonine zgodbe pa zadnji teden letošnjega februarja radijske igre razpirajo nekaj temeljnih bivanjskih, družbenih in čisto intimnih vprašanj posameznika. Sicer pa se v tem tednu sklepa kar nekaj slušnih ciklov, kar ima pred prvim pomladnim mesecem gotovo tudi svojevrstno logiko.

Junak našega časa med ironijo in utvaro
Na pustni torek je v termin radijske igre na Prvem našel pot Junak našega časa po predlogi srbskega radiofonskega avtorja Miodraga Djurdjevića. Sicer pa naslovni junak sploh ni junak, ampak slabič, torej lažni junak, ki v igri, poleg nekaj vzdihov in onomatopejskih konstrukcij, ne izgovori niti ene same besede. Avtorjeva odločitev za takšen koncept seveda ni samo ekshibicija, pač pa je psihološko določanje lika, saj je vse, kar bi ta junak načeloma lahko povedal, tako zlagano in trivialno, da se to lahko izrazi tudi ali samo z zvoki, šumi in glasbo.
Sicer pa je ta radijska igra tudi in memoriam Bogdanu Gjudu, prevajalcu in piscu, ki se je od tega sveta poslovil januarja letos. Gjudovo prevajalsko delo je namreč pomembno zaznamovalo zlasti polje igrane produkcije na našem nacionalnem radiu, ki hrani več kot 100 iger po njegovih prevodih besedil, zlasti iz južnoslovanskih jezikov. Ti so nam tako v tej samosvoji radiofonski umetnosti približali marsikatero pisavo, ki sicer skoraj zagotovo ne bi našla poti v našo slovenščino in v slušnem jeziku do naših ušes.

Konec sveta s slovenskimi arhetipi
V sredo se na Arsu s četrtim delom sklepa krog premier miniserije Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija je torej le z govorjeno in péto besedo v pustnem času, ko slavimo slovo zime in prihod pomladi, razpirala zvočni prostor slovenskim arhetipom. V četrtem delu – Podzemlje in konec sveta – spoznamo še izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta.

Novo slušno branje Sofoklejeve Antigone
V četrtek je na Arsu, spodbujena z maturitetnimi branji letošnjih maturantov, našla svoj prostor tudi premiera nove radijske igre iz produkcije Uredništva igranega programa Radia Slovenija – Antigona po Sofoklejevi drami in v prevodu Kajetana Gantarja. Antigona je otrok Ojdipa in Jokaste in Ismenina sestra. Imata še brata Polinejka in Eteokla, vsi pa so bili spočeti v incestuoznem razmerju matere in sina. Brata sta se med obleganjem Teb bojevala na nasprotnih straneh. Vojne je konec, oba brata sta v boju umrla, vendar so tistega, ki se je boril za Tebe, pokopali z vsemi častmi, drugega pa pustili ležati na milost in nemilost roparskim živalim. Antigonin stric Kreon, ki po Ojdipu prevzame tebansko žezlo, Polinejka ne pusti pokopati in njegov pokop vsem prepove. Antigona se upre in ga skrivaj objokuje, počasti in pokoplje, zato jo kljub svarilom vidca Tejrezijasa da živo zapreti pod zemljo. Njegov sin Hajmon, Antigonin ženin, v obupu naredi samomor, sledi mu tudi Kreonova žena Evridika, Ojdipova sestra in Hajmonova mati. Kreon prepozno spozna svojo zmoto. Zgodba sproža številna etična in politična vprašanja, problematizira družinska razmerja, kar je poleg nespornih dramaturških odlik še dodatno gonilo njenih vsakič novih interpretacij in razumevanja v različnih kulturah in obdobjih. Režijo novega slušnega branja te antične klasike podpisuje režiserka Ana Krauthaker, tonsko podobo Matjaž Miklič. Igro sta soustvarila še avtor izvirne glasbe Goran Krmac in vokalistka Irena Tomažin. V vlogi Antigone je Doroteja Nadrah, v vlogi Kreona pa Vladimir Vlaškalić.

Ko se s silo teže spopadeta dva moška
V soboto na Prvem se sklepa tudi niz februarskih premier po kratkih kratkih zgodbah Andreja Blatnika. Te so bile leta 2018 objavljene kot zbirka kratkih zgodb s skupnim naslovom Ugrizi pri LUD Literatura. V radijski priredbi in režiji Klemna Markovčiča raziskujejo najkrajše slušne forme, tako imenovane enominutne igre. Tonsko podobo serije podpisuje Urban Gruden, avtorsko glasbo pa duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik). V četrti, torej sklepni slušni miniaturi z naslovom Sila teže se dva moška srečata na avtostopu. Znajdeta se v nenavadni medsebojni igri, polni dvoumnosti, latentnega zbliževanja in na preizkušnji zaupanja drug v drugega. Nastopata Matej Zemljič in Primož Vrhovec.

Prepovedana pravljica za konec pravljičnega kroga
Četrti februarski teden bo v nedeljo kot vedno sklenila radijska igra za otroke na Prvem. Prepovedana pravljica o princeski v krog sklepa februarski Pravljični cikel radijskih iger za otroke, v katerem so svoj glas našli junaki pravljic o pravljicah. V igri po zgodbi Miroslava Košute iz leta 1968 kralj obljubi hčerko za ženo tistemu, ki bo našel zdravilo za bradavico na njenem nosu. Glasbo za to igro je ustvaril skladatelj Urban Koder, ki je polnih 37 let ustvarjal prav v žanru radijske igre. Arhiv Radia Slovenija danes hrani več kot 120 radijskih iger z njegovo glasbo – 40 radijskih iger in več kot 80 radijskih iger za otroke. To nedvomno kaže na to, da so režiserji še posebej prepoznali njegovo izjemno senzibilnost prav v ustvarjanju za otroke. Ustvaril je tudi enega najbolj prepoznavnih, tako rekoč v kolektivni spomin Slovencev vtisnjenih avizov za oddajo Lahko noč, otroci! in seveda zimzeleno glasbeno temo iz Klopčičevega kultnega televizijskega filma Cvetje v jeseni.

"Ko napišeš glasbo za radijsko igro, veš, da bo ta v njej. V glavnem te bodo prosili tudi, da prideš na mešanje (montažo op. a.). Jaz sem to prav rad zmeraj prišel … In mislim, da je to lepo delo za komponista."
– Razmislek skladatelja Urbana Kodra iz radijskega dokumentarca Jaz sem trobentač v režiji Klemna Markovčiča iz leta 2014.

Cortesova vrnitev na željo slepih in slabovidnih poslušalcev
Na željo naših slepih in slabovidnih poslušalcev je v ponedeljkov termin radijske igre na Arsu našla pot Cortesova vrnitev po predlogi Andreja Hienga. Zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo pod versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Tonski mojster in režiser Dušan Mauser, v vlogi Cortesa pa Stane Sever.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365.