Grilc si je v mestni hiši ogledal drugi ohranjeni izvod dela iz leta 1564, ki je, kot je pojasnil županu, za slovensko kulturo neprecenljiv. Izvod bi zapolnil vrzel v seriji zgodnjih protestantik v Zbirki rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice. Ministrstvo za kulturo si bo prizadevalo, da bi prihodnje leto, ko bo 450. obletnica izida Cerkovne ordninge, znamenito delo razstavili v Sloveniji.

Izvod so si danes poleg Grilca ogledali še častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, poznavalec Trubarjevega dela Kozma Ahačič ter slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos Marko.

Vizija domače protestantske Cerkve
V Cerkovni ordningi je Trubar podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Njena vrednost je tudi v jezikovni dovršenosti, saj je Trubar v njej nagovarjal predvsem takratno intelektualno elito, je oktobra ob odkritju poudaril Ahačič.

Knjigo je po naključju odkril raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov Ulrich Dieter Oppitz. Predstavil jo je skupaj z Ahačičem, ni pa želel odkriti kraja knjižnice, v katerem je delo našel.

Delo, namenjeno elitam
Po vsebini delo sicer sodi med najpomembnejša avtorska dela slovenske reformacije. Lahko bi jo imenovali tudi prvi pravni spomenik v slovenskem jeziku. Predstavlja prvi uradni cerkveni akt v slovenskem jeziku, ki ureja področje praktične liturgije in šolstva, hkrati pa je to prvo slovensko tiskano delo, namenjeno predvsem izobraženemu, elitnemu bralcu, so zapisali na ministrstvu za kulturo.