Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu poezije, tega praznujemo od leta 1999, zapisala, da je poezija pesem svobode, ki nam omogoča, da skozi ustvarjanje potrjujemo svojo identiteto. Poleg tega izraža naša najgloblja čustva. Brazilski pesnik in diplomat Joao Cabral de Melo Neto je zapisal, da je, četudi nenamerno, vsaka beseda, ki izhaja iz naših čustev, poezija. Skozi besede in ritem poezija uteleša naše sanje o miru, pravičnosti in dostojanstvu ter nam daje moč in v nas budi željo po tem, da jih uresničimo.

Vsi narodi so skozi zgodovino razvili in uresničevali različne oblike poezije - denimo ustno podajanje znanj in mitov, z njo so izražali svoja čustva, pripovedovali o vsakdanjem življenju ali pa se skušali upirati tegobam. Sodobne oblike poezije omogočajo mladim, da se vključijo v prakso in da odpirajo nov prostor za ustvarjanje. Oblike se spreminjajo, poetski impulz pa ostaja enak, je še zapisala Bokova.
"Poezija v svetu tisočerih omejitev zastopa neskončno svobodo jezika"
Minister za kulturo Uroš Grilc je ob prazniku poezije spomnil, da smo iz ust prenekaterega literarnega teoretika pa tudi marsikaterega državnika v 20. stoletju pogosto slišali, da Slovenci poeziji dolgujemo svojo nacionalno zavest, morda celo svojo državnost. "Ne glede na to, kaj in koliko nam je v resnici poklonila kot državljanom, je treba imeti vedno, predvsem pa danes, v mislih, kaj nam daje kot ljudem. Kajti poezija v svetu tisočerih omejitev zastopa neskončno svobodo jezika, svoboda jezika pa pomeni svobodo duha in nenazadnje je prav svoboda tisto, za kar si kot družba prizadevamo," razmišlja.

Pesniška knjiga kot fetiš
Slovenci po besedah pesnika, prevajalca, esejista in urednika Ivana Dobnika nismo nič bolj in nič manj pesniški kot kateri koli drug narod, čeprav je poezija pri nas skozi zgodovino nadomeščala vojsko in druge oblike agresivne identitete. Slovenščino Dobnik, ki je tudi odgovorni urednik revije Poetikon, vidi kot čudežni jezik za poezijo, ki je enakovreden kateremu koli med svetovnimi jeziki.

V zadnjem času se je žal večinski del avtorjev poezije podvrgel toku tržnega in všečnega, kar pomeni, da izdajajo bistvo poezije, ki po lastni identiteti med drugim tudi temu vedno nasprotuje. Ker je v tem času želja in potreba po poeziji brezmejna, piše jo skorajda vsak, je dobre poezije toliko manj, meni Dobnik.

Po številu naklad smo s 1.000 izvodov v Sloveniji prišli skorajda na 150. S pojavom vzporednih sodobnih medijev je pesniška knjiga kot fetiš postala neprecenljivi diamant za vse, ki so poeziji zvesti. To so ljudje, ki bodo vedno živeli s poezijo, tudi mladi, dodaja Dobnik, tudi odgovorni urednik revije Poetikon.

Poleg tega so se spremenile vrednote v družbi. To je po njegovem prepričanju za resnične pesnice in pesnike najvišji izziv, trenutek preporoda, nove etike, vizionarskih pesniških programov in sanj. Slovenska poezija je del planetarnega umetniškega ustvarjanja, naši pesniki pa ob boku vseh drugih, je še poudaril.

Poezija ima na Slovenskem močne korenine
Kot so povedali pri Mladinski knjigi, letno navadno izdajo tri prevodne knjige poezije v zbirki Nova lirika, dve pesniški izvirni zbirki v zbirki Nova slovenska knjiga in v zadnjih letih eno ilustrirano pesniško zbirko. Pesniške zbirke, predvsem antologije in izbrana dela, se redno pojavljajo tudi v zbirki Kondor. Pri Cankarjevi založbi pa izdajo najmanj dve izvirni pesniški zbirki letno.

V letošnjem letu bodo izdali poleg pesniških zbirk v omenjenih zbirkah tudi izbrana dela velikanov slovenske poezije v petih knjigah - Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Antona Aškerca, Josipa Murna in Otona Župančiča. Izšla bo tudi legendarna zbirka Kajetana Koviča Labrador. Naklade so, kot so povedali, zelo različne, od 200 pa do nekaj tisoč izvodov.

Kako je s prodajo, je seveda povsem odvisno od avtorja. Priljubljeni avtorji se prodajajo tudi v nekaj 1.000 izvodih, manj znani in manj slavni pa butičnim nakladam primerno. Tudi pri poeziji je mogoče govoriti o uspešnicah, med katerimi velja v zadnjem času omeniti Pavčkove Angele, Minattijevo Nekoga moraš imeti rad in Lainščkovo Ne bodi kot drugi.

Ob tem dodajajo, da je poezija močno zakoreninjena v slovenskem kulturnem polju. Tudi nekateri modernejši avtorji so dosegli skoraj popzvezdniško popularnost, je pa na vrhu prostora za zelo malo pesnikov, dodajajo.

Praznovanja po vsej Sloveniji
Praznik poezije bodo na Slovenskem zaznamovali z različnimi dogodki. Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ob 17.00 v Desnem atriju Mestne hiše pripravlja literarno-glasbeni večer z naslovom Saj je Pesem le ena. Raznotera.

Inštitut Iriu bo v izbranih kavarnah v Ljubljani in Celju skodelico kave postregel s Poezijko. Izbrali so različne slovenske pesnice in pesnike, skupaj z njimi pa bodo postregli tudi tuje avtorje, ki so izšli pri njihovi založbi.

Na 2000 Poezijkah bodo občinstvo pričakovali avtorji Desmond Egan, Ivan Dobnik, Katja Gorečan, Tanja P. Hohler, Alenka Jovanovski, Ivana Komel, Rok Komel, Immanuel Mifsud, Aleš Mustar, Zoran Pevec, Peter Semolič, Robert Simonišek, Marko Skok, Octavian Soviany, Ivo Stropnik, Lucija Stupica, Bina Štampe Žmavc, Kaja Teržan in Glorjana Veber, so sporočili z inštituta Iriu.

V Mariboru bo pod naslovom Poezija povezuje opoldne potekalo javno branje pesmi pred zgradbo rektorata univerze.