Kašna bo usoda slovenske knjige? Foto:
Kašna bo usoda slovenske knjige? Foto:
Vlado Žabot
Predsednik društva pisateljev Vlado Žabot pravi, da trenutni zakonski predlog omogoča vladi, da sestavi upravni organ agencije po svoji meri. Foto: RTV SLO
Antologijo je uredil Mitja Čander.
Mitja Čander, urednik Študentske založbe, je na shodu dejal, da ne vidi razloga, zakaj se na ministrstvu otepajo amandamaja, ki ga je predlagal DSP:
Ali bo res uspela davčna razbremenitev knjige? Foto: EPA

DSP se sicer strinja z odločitvijo vlade, da ustanovi agencijo za knjigo, a se ne strinja s 6. in 11. členom predlaganega zakona. Na DSP-ju so prepričani, da bi bila ustanovitev agencije smiselna le, če bi ta knjigo razbremenila partikularizmov in če bi v primeru njene ustanovitve prišlo do načrtnega prenosa odločanja s politike na stroko, če bi bila sistemska navodila za stabilnost financiranja in potrebno razvojno dinamiko v celotni verigi knjige.

Sporna zakona se nanašata na sestavo sveta agencije za knjigo (6. člen) in na financiranje agencije za knjigo (11. člen). Društvo slovenskih pisateljev je k predlaganemu zakonu oblikovalo svoja dopolnila, ki so jih podprli opozijcijski poslanci in poslanca narodnih skupnosti, niso pa jih sprejeli parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport.

Nasprotna mnenja
Vladna koalcija je nato z naknadnim amandmajem popravila svoje stališče k 6. členu, a je bil popravek po mnenju društva pisateljev še vedno neustrezen, ker še vedno zagovarja predstavniški model sestave upravnega organa agencije. Vlado Žabot, predsednik društva pisateljev, pravi, da je sicer za predlog društva pisteljev zagotovljeno mesto, preostalih šest od sedmih članov sveta pa še vedno imenuje ustanovitelji - tri imenuje neposredno, trije pa so imenovani po javnem pozivu predlog univerz, SAZU-ja, društev, interesnih druženj in posameznikov.

Po Žabotovem mnenju to omogoča politiki, da po svoji volji sestavi upravni organ agencije, s čimer pa se DSP ne strinja, ker ne želi imeti v svetu agencije svojega predstavnika, ampak želi, da bi agencija za knjigo delovala neodvisno od politike in partikularnih interesov. Pisateljsko društvo se zato zavzema za to, da bi člane sveta imenovale referenčne institucije in združenja, ker bi se le tako odločanje prestavilo s politke na stroko.

Urednik Študentske založbe Mitja Čander pa je dodal, da "če se politika ne boji stroke, če se ne boji civilne sfere, katere interes se bo uresničeval skozi javno agencijo o knjigi, potem ne vidim razloga, zakaj se tako otepajo tega amandmaja, če je ravno namen agencije zagotovitev večje participacije civilne sfere oziroma stroke. Kajti oblasti se bodo menjavale, agencija pa bo ostala".

Davčna razbremenitev knjige
11. člen zakona pa po besedah presednika DSP-ja ne zagotavlja sistemske stabilnosti financiranja javne agencije, ker višina proračunskih sredstev ni določena, razvojne stabilnosti pa ne zagotavljajo niti preostali predvideni prihodki od prodaje blaga in storitev, sponzorjev, donatorjev, raznih darovalcev in drugih prihodkov.

Društvo predlaga, da bi za osnovo financiranja vzeli višino nominalnega zneska iz državnega prračuna, ki je bil za knjigo porabljen v letu pred ustanovotvijo agencije. Ta višina bi se v naslednjih petih letih povečala za 20 odstotkov ocenjenega letnega davka na knjigo. Po petih letih pa bi se ocenjeni davek v celoti vračunal v prihodke iz agencije državnega proračuna, kar bi pomenilo, da bi v teh petih letih knjigo razbremenili ene največjih davčnih obremenitev v EU-ju.