Knjigarno Kres pod gradom sta ob spodnji postaji ljubljanske vzpenjače v Mestnem domu konec aprila 2010 odprla Lutkovno gledališče Ljubljana in založba Kres. Odprli so jo v letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige.

Po prestolnici so šli v pozabo
Ko je Ljubljana kandidirala za naziv knjižne prestolnice, je vodja oddelka za kulturo na MOL-u Uroš Grilc, ki mu je vodja Selina Ambrož prej predstavila svojo zamisel, menil, da bi bila knjigarna lahko del projekta. S takratnim direktorjem Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) Marjanom Gabrijelčičem sta založbo Kres povabila k sodelovanju. "Pravzaprav smo se javili na razpis in bili sprejeti," je pojasnila Ambroževa.

Obljub o tem, kako naj bi bila knjigarna videti in kdo vse naj bi pomagal pri njenem delovanju, je bilo takrat zelo veliko, ko pa je Ljubljana postala prestolnica knjige, se je nanje počasi pozabilo, pravi Ambroževa in dodaja, da so bili prepuščeni samim sebi. Na koncu pa se je izkazalo, da sta namesto treh sogovornikov ostala samo še dva, MOL je namreč "poniknil".

Knjigarna je bila preveč skrita
Prvo polovico prvega leta je bila knjigarna po mnenju Ambroževe precej dobro medijsko podprta, tudi obiskovalci so bili navdušeni. Ker je tik ob vzpenjači, so jo čez poletje obiskovali turisti, na jesen pa se je izkazalo, da je preveč skrita. Knjigarna je namreč v delu, kjer ni označb, ob prošnjah, da bi nanjo opozorili s tablami, izložbami in talnimi poslikavami, pa so "naleteli na gluha ušesa". Hiša, v kateri je knjigarna, je spomeniško zaščitena, medtem ko okolico upravlja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki po besedah Ambroževe ne dovoli ničesar.
Sami so, kot je prepričana, naredili zelo veliko za to, da bi privabili ljudi. Med drugim so vsako soboto organizirali brezplačno bralno urico, vsako sredo brezplačno bralno urico z delavnico. Vabili so vrtce in šole, da so se otroci lahko udeležili brezplačnih uric, knjige za nakup pa so bile na voljo pod boljšimi pogoji. "Razmišljali smo, da si bodo ljudje, ki gredo v LGL, ob nakupu vstopnic ogledali knjige in se potem vračali nazaj ter mogoče kakšno tudi kupili, a se ta ideja ni prijela. Kupci knjig in obiskovalci LGL-ja se niso povezali," razočarano ugotavlja Ambroževa.

"Če hočemo, da bi knjigarna delovala tako, kot je delovala, potrebujemo določena finančna sredstva, ki pa jih založba Kres glede na to, v kakšnem stanju je trenutno država, ne more zagotoviti," pravi sogovornica. Na vprašanje, ali bi lahko vzniknila kje drugje v mestu, pa odgovarja, da ta možnost vedno obstaja. "A v bližnji prihodnosti glede na trenutno stanje verjetno ne, kajti kupcev knjig ni."