Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Sibila Petlevski iz Hrvaškega PEN-centra, se je večina pisateljev, kljub nekaterim opozorilom na pozitivne učinke globalizacije, strinjala, da ta izničuje posameznosti, tudi na ravni umetniškega ustvarjanja. Predstavnik slovenskega PEN-a Edvard Kovač se je na temo okrogle mize, kateri so se pisatelji že posvečali, vprašal, kako naj umetnik izstopi iz globalizacije. Tako je odprl vprašanje vere v avtentično besedo, čeprav je lahko to, kot je opozoril predsednik slovenskega PEN-a Tone Peršak, zelo "donkihotovsko" početje.

Peršak je o globalizaciji še povedal, da je sicer ne gre demonizirati, a je hkrati opozoril da zahteva univerzalnega potrošnika, ki je zelo oddaljen od elitne kulture ali samosvojega razmišljanja. Izpostavil je tudi vse večjo funkcionalno nepismenost, ki se širi tudi na fakultete, vendar ob tem ostal "donkihotovski" in izrazil upanje v moč literature, če naj človek ostane tak, kot je.

Kultura ene knjige
Misli o globalizaciji je podal tudi Andrej Blatnik, ki je ob tem svoje besede podkrepil z vrsto statističnih podatkov. Opozoril je, da čeprav se včasih zdi, da je knjig preveč, postajamo kultura ene knjige - Biblije, Korana, Imena rože ali Da Vincijeve šifre. Paul Scott iz škotskega PEN-a je poudaril tudi pozitivno plat globalizacije, saj posameznike nehote spodbuja k uporu proti trendom. Franca Tiberto iz švicarsko-italijanskega in retoromanskega centra pa meni, da globalizacija od avtorjev zahteva zabavno pisanje, ki odvrača pozornost od pomembnejših tem.

V bran literaturi
Boris A. Novak, član slovenskega PEN-a, meni, da je mednarodni PEN v krizi, nekateri pisateljski glasovi v njem pa so marginalizirani. Ob tem je poudaril nalogo pisateljev, da se postavijo v bran literaturi in jo postavijo na njej primerno mesto, ne pa, da se neprestano pritožujejo, kako slabo ji gre

PEN naj pokaže svojo identiteto
Na drugi okrogli mizi so se posvečali temi vloge PEN-a v sodobnem svetu, ki sicer ni prinesla jasnih odgovorov, a so se udeleženci vendarle strinjali, da je še vedno potrebno slediti osnovnim smernicam PEN-a, kot sta svoboda govora in promocija literature. Na okrogli mizi je Terry Carlbom iz švedskega PEN-a poudaril, da se v PEN-ovih pismih, ki jih pošiljajo na krizna žarišča, premalokrat pokaže njegova prava identiteta, zato bi moral biti po svojem mnenju bolj prepoznaven.

Po mnenju Kjella Olafa Jensena iz norveškega PEN-a pa je naloga vseh članov, da se odzivajo na razmere v svetu. Čeprav vsi člani niso svetovno znani pisatelji, je Jensen prepričan, da biva v njih ustvarjalni genij, ki je njihovo orožje.

Z literaturo do boljšega sveta
Udeležence 38. srečanja je sprejel tudi predsednik republike Janez Drnovšek, ki je ob tem povedal, da je v današnjem svetu mnogo nasprotij in konfliktov, zato je na nas samih, da poskusimo neravnotežja uravnovesiti in harmonizirati konflikte. Predsednik je še izrazil željo, da bi tudi v prihodnje pisatelji s svojim delom odsevali stvarnost tega sveta in jo ljudem posredovali na način, s katerim bi pomagali pri njegovem izboljšanju. Predsednik slovenskega PEN-a Tone Peršak je na sprejemu poudaril, da je tudi letos slovenskemu PEN-u, ki se letos ponaša z 80-letnico, uspelo zbrati več kot 40 gostov iz različnih evropskih in drugih držav.