Kot so zapisali, se ljudske univerze skozi leta prilagajajo potrebam trga in lokalnega prebivalstva. Danes pa je vloga vseživljenjskega izobraževanja izjemnega pomena. Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, digitalizacija nas žene v hitre spremembe in mnogo odraslih, starejših težko sledi toku sprememb.

Za spremno besedo so zaprosili predsednika vlade Roberta Goloba, ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo, profesorico Filozofske fakultete Moniko Govekar Okoliš ter predsednika Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojana Hajdinjaka.

Monografija je razdeljena na tri dele. V prvem delu z naslovom Razvojni koraki: zagnali smo kolesje je predstavljena razvojna pot prvih treh ljudskih univerz. Od začetnih treh organizacij, ki so v Mariboru, Celju in Jesenicah skrbele za izobraževanje odraslih, se je skozi leta to število povzpelo na kar 78 ljudskih oziroma delavskih univerz, dandanes pa je teh 35.

V drugem delu, ki je poimenovan Sedanji izzivi: kolesje se vrti, so razmišljanja o največjih izzivih sodobnega časa, kot so trajnostni razvoj, digitalizacija družbe, dolgoživost, prilagodljivost družbe in posameznikov ter medkulturnost. Sodelavci z ljudskih univerz in Andragoškega centra Slovenije predstavljajo svoje poglede, načine in težave, s katerimi se spoprijemajo, ter poudarjajo najbolj inovativne, v prihodnost usmerjene prakse.

Tretji del monografije z naslovom Želje za prihodnost: kolesje poganjamo naprej pa se osredotoča na vprašanja s področja izobraževanja odraslih. V tem delu spregovorijo strokovnjakinje iz prakse in študentke andragogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter direktorice ljudskih univerz. Za pogled na delovanje ljudskih univerz so povprašali tudi župane in analizirali njihova mnenja, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ljudske univerze skrbijo za izobraževanje odraslih po celotni Sloveniji. So lokalna stičišča, ki nudijo izobrazbo, tečaje, delavnice več kot 100.000 ljudem na leto. Od leta 2021 je na voljo 100 svetovalcev, ki odraslim svetujejo tako glede njihove nadaljnje izobrazbe v formalne ali neformalne programe kot tudi pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin.

Ljudske univerze so tako zavezane, da spremljajo razvoj države in odgovarjajo na potrebe, ki jih ima družba. Njihova dejavnost pokriva od osnovne šole za odrasle in mladostnike do izvajanja programov za upokojence. Ustanovljene so od lokalnih skupnosti, vendar si veliko večino financiranja zagotavljajo same, nekatere tudi več kot 90 odstotkov, še piše v sporočilu za javnost.