Arthur C. Clarke se je rodil 16. decembra leta 1917 v Mineheadu v angleški grofiji Somerset. Od leta 1956 pa je živel v Šrilanki. Napisal je več kot 100 knjig s tematiko vesolja, znanosti in prihodnosti. Vesolje ga je začelo zanimati že zelo zgodaj, ko je bil še otrok. Med 2. svetovno vojno je za britansko vojno letalstvo delal kot strokovnjak za radarske sisteme. Po vojni je študiral matematiko in fiziko na King's College v Londonu. Zelo rad je imel potapljanje.
Clarke je skupaj z Walterjem Cronkitom sodeloval pri televizijskem pokrivanju poleta vesoljske ladje Apollo na luno. Že leta 1945 se je začel ukvarjati z zasnovo komunikacijskih satelitov, torej več desetletij prej, preden so ti postali stvarnost. Geosinhrone orbite, ki satelite zadržujejo v fiksnem položaju, se imenujejo Clarkove orbite.
Leta 1976 je postal dopisni član ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (American Institute of Aeronautics and Astronautics). Kljub temu je bilo pisanje njegovo najljubše opravilo in z njim si je tudi pridobil največ svetovne slave. Želel si je, da bi se ga spominjali prav po pisanju.
Med njegovimi bolj znanimi knjižnimi deli so Konec otroštva (1953), The City and The Stars (Mesto in zvezde, 1956), The Nine Billion Names of God (Devet milijard božjih imen, 1967), Rendezvous with Rama (Srečanje z Ramo, 1973), Imperial Earth (Zemljin imperij, 1975) in The Songs of Distant Earth (Pesmi z oddaljene Zemlje, 1986).
Večkratni dobitnik nagrade Nebula
Clarke je bil večkratni dobitnik nagrade Nebula ameriških pisateljev znanstveno fantastične literature, nagrade Hugo, ki jo podeljuje svetovna konvencija za znanstveno fantastiko (World Science Fiction Convention), podelili so mu tudi naziv velikega mojstra ameriških piscev znanstvene fantastike (Grand Master of the Science Fiction Writers of America). Leta 1998 so pisatelja povzdignili v viteški stan.
V slovenščino je bilo prevedenih kar nekaj Clarkovih knjig, med njimi romani Skozi čas in nazaj, Planet sedmih sonc in Konec otroštva, od kratke proze pa Kozmični Casanova. Z Robertom Ansonom Heinleinom in Isaacom Asimovom ga uvrščajo v Veliko trojico avtorjev znanstvene fantastike.
Umrl je 19. marca 2008 na Šrilanki zaradi težav z dihanjem.