Znameniti dvorec Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini je po več kot desetletju lani odprl svoja vrata. Obnova je trajala pet let, v notranjosti pa je na ogled stalna razstava o zgodovini Visoške domačije, ki so jo več kot 250 let krojili gospodarji rodbine Kalan in nazadnje družina Ivana Tavčarja. Tavčar je dvorec, v katerem je napisal Visoško kroniko in Cvetje v jeseni, kupil za 24.000 takratnih goldinarjev, kar bi bilo po besedah kustosinje Loškega muzeja Biljane Ristić enakovredno današnjemu znesku 8.000 evrov. Foto: RTV SLO
Znameniti dvorec Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini je po več kot desetletju lani odprl svoja vrata. Obnova je trajala pet let, v notranjosti pa je na ogled stalna razstava o zgodovini Visoške domačije, ki so jo več kot 250 let krojili gospodarji rodbine Kalan in nazadnje družina Ivana Tavčarja. Tavčar je dvorec, v katerem je napisal Visoško kroniko in Cvetje v jeseni, kupil za 24.000 takratnih goldinarjev, kar bi bilo po besedah kustosinje Loškega muzeja Biljane Ristić enakovredno današnjemu znesku 8.000 evrov. Foto: RTV SLO
Nina Pušlar
Nastopa v pristnem okolju se veselijo tudi ustvarjalci muzikala Cvetje v jeseni, ki bodo nastopili v petek. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Tavčarjeva najbolj znana dela so Cvetje v jeseni iz leta 1917, Visoška kronika je nastala dve leti pozneje, delo Izza kongresa pa je nastajalo v letih od 1905 do 1908. Zanj je značilno, da je v zrelih in poznih letih pisal manj, a so takrat nastala njegova najboljša dela. Foto: BoBo

Na Visoški domačiji se bodo do ponedeljka zvrstili predstavitev povesti v poljanskem narečju, odprtje knjižnice, teniškega igrišča na travi in pohodne poti ter odkritje novega pisateljevega kipa.

Letos mineva sto let, odkar je v podlistku Ljubljanskega zvona začela v nadaljevanjih izhajati povest Cvetje v jeseni. Obiskovalci Visoške domačije v Poljanski dolini si bodo odslej prek tabličnega računalnika lahko ogledali izvirnik povesti. Na ogled pa bodo tudi nekatere knjige iz Tavčarjeve knjižnice, ki jo hrani Loški muzej in obsega več kot 600 del z različno vsebino, od znanstvenih študij do leposlovnih del.


Novo življenje za nekdaj samevajočo posest

Dopolnitev muzejskih zbirk s knjižnico bo le ena od pridobitev Tavčarjeve posesti in dvorca, ki v zadnjih letih ob postopnih restavratorskih delih obiskovalcem vse bolj na stežaj odpira svoja vrata. V soboto bodo namreč ob 120-letnici Tavčarjevega teniškega igrišča na Visokem, ki je bilo tedaj prvi v Sloveniji, odprli novo teniško igrišče na travi. Sočasno bo potekal celodnevni teniški turnir dvojic v belem z lesenimi loparji.

Na pohod po stopinjah Tavčarjevih likov
V nedeljo bodo odprli pohodno pot Cvetje v jeseni, ki se začne v Poljanah in vodi na Blegoš ter je takšna, kot jo je v povesti opisal Tavčar. Pot so opremili tudi s tablami in markacijami, ki so povzete po rožah iz povesti, to je Kristusovih srajčkah, je povedal vodja županove projektne skupine za pohodno pot Tone Debeljak.

Nov doprsni kip, tokrat manj zanimiv za nepridiprave
Ob Tavčarjevem rojstnem dnevu bodo v ponedeljek v kapelico nad Tavčarjevo grobnico ponovno vrnili tudi doprsni kip pisatelja. Kip bo zelo podoben prejšnjemu, ki je bil pred nekaj leti ukraden, le da bo iz kompozitnih materialov in ne bo zanimiv za tatove, je povedal župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in pojasnil, da je kip izdelal akademski slikar iz Poljanske doline Metod Frlic, financiral pa ga je predstavnik Tavčarjevih dedičev Alex Luckmann.

Praznovanje stoletnice Cvetja v jeseni bo zaznamovala tudi predstavitev knjige dramatizacije Cvetja v jeseni v poljanskem narečju, ki bo drevi. Predstavitev povesti v poljanskem narečju pa bo tudi v petek, ko bo na Visokem potekal sejem domačih dobrot. Kot je povedal Andrej Šubic iz Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane, bodo pokazali, da je Tavčar črpal tematike iz poljanskega okolja ter da je govoril in pisal v melodiji poljanskega narečja.

Nastopa v pristnem okolju se veselijo tudi ustvarjalci muzikala Cvetje v jeseni, ki bodo nastopili v petek. "Ko smo začeli ustvarjati muzikal, smo se zavedali, da se ne moremo meriti s kulturno dediščino Tavčarja, ki je bil velikan slovenske zgodovine, smo pa želeli čim bolj pravilno prenesti njegovo zgodbo čim številčnejšemu občinstvu," je pojasnil izvršni producent muzikala Cvetje v jeseni Gorazd Slak.