Avtorski dvojec je vnovič združil moči za stripovsko biografijo o pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu, pred tem pa sta ustvarila stripovsko sago Meksikajnarji. Novo delo je izšlo v sodelovanju med Knjižnico Velenje in Založbo Buča.

V tem vizualnem mediju sta želela prikazati življenje "enega nadarjenega posameznika, na katerega smo lahko vsi ponosni", je na nedavni predstavitvi v ljubljanskem Konzorciju povedal Smiljanić.

Besedilo stripa je nastalo po romanu Prestreljene sanje, v katerem je življenje pesnika, ljubimca, partizana in narodnega heroja Kajuha popisal dolgoletni direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič. Ker je za biografski strip treba preštudirati več gradiva, je Pušavec izrazil veselje, da je lahko scenarij pripravil po literarni predlogi, pri čemer mu je avtor romana pustil proste roke.

Kot je poudaril Smiljanić, je Kajuh v našem zgodovinskem spominu najprej pesnik, šele nato vse drugo. Partizan je bil namreč šele zadnje pol leta pred svojo smrtjo, ki ga je pri 21 letih ujela dva dni pred koncem nemške ofenzive. Tudi to usodo sta poskušala izpostaviti v svojem delu. Oba ustvarjalca so namreč fascinirali Kajuhovo kratko življenje ter njegova osebnostna in ustvarjalna zrelost.

Strip sta ustvarila v črno-beli tehniki, v njem pa je zajeta tudi simbolika rdeče barve. Poleg tega so v knjigo vtkane tudi Kajuhove pesmi. Smiljanić se je pri ustvarjanju vizualne podobe naslonil predvsem na fotografije Kajuha in njegove dobe, zatem pa je iskal načine, kako povedati zgodbo, ki jo zajema scenarij. "Kajuhu sem poskušal zlesti pod kožo, ne samo prerisovati njegove fotografije," je povedal na predstavitvi.

Po Smiljanićevem mnenju je bi Kajuh zelo miren fant, medtem ko sta na nastopih prišla do izraza njegov ogenj in žar. "Bil je neke vrste rocker pred svojim časom," je še dejal Smiljanić.

Strip Kajuh, pesnik partizan je izšel kot zadnja, sedma knjiga v zbirki Kajuh 100, ki je nastala ob stoletnici Kajuhovega rojstva oziroma letošnjem Kajuhovem letu. Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto. Gre za poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Počastitev Kajuhovega leta na najvišji državni ravni je poklon pesnikovi družbeno angažirani ustvarjalnosti in povezovalni vlogi njegove poezije, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje.

Pesnik, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi – med njimi so Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh – se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt.

Ob spominskem letu se je že zvrstilo več dogodkov, osrednji pa je bila proslava v Cankarjevem domu, slavnostna akademija Samo en cvet.