Dan bo zaznamovala množica dogodkov po Sloveniji, letošnjo slovensko poslanico je prispeval Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP). "Knjige podaljšujejo naše dneve, ure, leta, ker v njihovi družbi izstopimo iz sebe in se selimo v prostor novega sveta in novega časa. Ta prostor postaja z branjem in z vsako stranjo večno polje spomina, ki ga bogatijo nove izkušnje, spoznanja, vednosti," je zapisal uvodoma v poslanici.

S knjigo v roki proti "propadanju in umazaniji"
Knjiga je po Čukovih besedah knjiga "izkušnja enkratnosti, je individualna potešitev in samopotrjevanje skupnosti, družbe, naroda" ter tudi "pot do resnice, do njene opredmetenosti, ker jo odtrga iz virtualnega sveta, kjer postane hlapljiva in jo umesti v naš prostor in čas".

Nadalje je opozoril na pogosto izrečene besede, da se je slovenski narod "utemeljil s knjigo, jezikom, kulturo, poezijo". Iz tega izhajajoča pričakovanja je nanizal v več alinej, med drugim bi pričakovali, da "ves državni aparat od vlade do posameznih ministrstev nameni večino svojega proračuna knjigi", "da se jasno in pošteno spoštujejo avtorske pravice" in da se "pisateljem zagotovijo svoboda izražanja, misli, ustvarjanja, kritike, nestrinjanja in možnost objavljati".

Čas, ki postaja gluh za demokracijo besede
Poslanico nadaljuje z besedami, da je seznam neizpolnjenih pričakovanj predolg, ta čas pa postaja gluh za demokracijo besede, kakršna se uteleša v knjižnih resničnostih. Zato se svet naglo pomika v objem avtoritativnih sistemov, nasilja, vojne, smrti, samouničevalnega mraka. Čuk sklene svoj zapis s pozivom, naj se s knjigo upremo "propadanju in umazaniji", saj je "knjiga največja možnost in priložnost za ponovni zagon človekove človečnosti".

Branje pravica tudi za tiste, ki berejo drugače
Ob tem dnevu so v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne opomnili, da je branje pravica tudi za tiste, ki berejo drugače. Opozorili so, da knjige niso dostopne vsem, saj je večina knjižnega gradiva slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja še zmeraj nedosegljiva. Posledično so pozvali k boljšemu financiranju produkcije knjig v prilagojenem formatu in zavezi, da knjiga dejansko postane dostopna vsem.

V Sloveniji imajo bralci z okvaro vida trenutno na voljo le delček celotne knjižne produkcije, ki izide v državi. Zaradi tega so pogosto izključeni iz kulturnega dogajanja, izobraževalnih procesov in vsakdanjega dostopa do informacij. V knjižnici slepih in slabovidnih so poudarili še, da omejevanje dostopa do knjig ni le kulturni problem, temveč gre tudi za vprašanje človekovih pravic.

Svetovni dan knjige kot povabilo k branju
Ministrstvo za kulturo je ob tem dnevu povabilo k branju, med drugim z besedami, da v knjigah najdemo razumevanje, dvom, pogum, lepoto in tudi sebe. V svojem zapisu so med drugim navedli, da se je letos okrepil proračun na področju knjige: za Javno agencijo za knjigo (JAK) bo na voljo 1,16 milijona evrov več, skupno torej 6,9 milijona evrov. S tem se bodo zvišala sredstva na vseh razpisih na področju knjige in založništva. Na ministrstvu so opomnili tudi na pomen avtorskih pravic, ki po njihovih besedah stojijo na strani ustvarjalcev. "Avtorske pravice je treba braniti, saj je to pravica do ustvarjanja, do dostojnega dela in do prihodnosti knjižne besede," so še sporočili.

Kot omenjeno, je tudi ob letošnjem svetovnem dnevu knjige po državi organizirana kopica dogodkov, nekateri so se že zgodili, nekateri pa se bodo tudi po tem datumu.

Avtorske pravice ob vsesplošni prisotnosti umetne inteligence
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) v sodelovanju z Vodnikovo domačijo pod njeno streho prireja zvečer okroglo mizo na temo Avtorska pravica v dobi umetne inteligence. Z razvojem digitalnega okolja in umetne inteligence postaja namreč zaščita avtorskih pravic vse večji izziv, s katerim se spopadajo številna avtorska združenja po svetu kot tudi mednarodno avtorsko pravo.

Na dogodku se bodo med drugim posvetili vprašanjem, kot so: kako se pri razvijanju in učenju umetne inteligence ravna z avtorskimi pravicami, kako se zagotavlja transparentnost, kakšni so etični standardi, kakšne so sankcije za kršitve in krajo intelektualne lastnine ter kje se v tej verigi znajdejo avtorji sami in njihove zahteve po pravičnem nadomestilu za uporabo njihovih del.

Sodelovali bodo raziskovalec in urednik, zaposlen pri Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev ter Medijski zbornici Gospodarske zbornice Slovenije, Jaka Gerčar, predstavnik upravnega odbora Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev CEATL, Iztok Ilc, in predstavnica Društva slovenskih pisateljev v evropskem združenju European Writers' Council, Barbara Pogačnik. Pogovor bo povezovala predsednica DSKP-ja in članica delovne skupine za avtorske pravice pri CEATL, Tanja Petrič.

Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju z več partnerskimi organizacijami ta dan zaznamuje z dogodki in aktivnostmi na različnih prizoriščih v mestu in njegovi okolici, ki so se začeli že 16. aprila in se bodo sklenili jutri. Aprilsko dogajanje je tako tudi nekakšen uvod v Slovenske dneve knjige, ki bodo letos maja in junija.

Mariborski igralci recitirajo slovensko poezijo
Med drugim je v sodelovanju s SNG-jem Maribor in partnerji nastal gledališki pesniški recital Minuta za poezijo s tematsko obarvanim izborom poezije slovenskih avtorjev po izboru dramaturginje Tanje Lužar. Igralci te gledališke hiše, med katerimi so Matevž Biber, Davor Herga, Viktor Hrvatin Meglič, Eva Kraš in Liza Marijina, bodo interpretirali poezijo Borisa A. Novaka, Edvarda Kocbeka, Tomaža Pengova, Srečka Kosovela, Toneta Pavčka in Erike Vouk. Premiera je bila že v torek, ob današnjem svetovnem dnevu knjige pa bo ponovitev še v amfiteatru univerze Alma mater Europaea.

V Knjižnici Lovrenc na Pohorju bo literarni večer, posvečen spominu na Janka Glazerja ob 50-letnici njegove smrti. V sklopu dogodka bodo povezali življenje in delo bibliotekarja, literarnega in kulturnega zgodovinarja ter urednika Glazerja, ki je s svojim raznovrstnim delom prepoznavno oblikoval kulturno podobo Maribora in Štajerske minulega stoletja.

Tudi literarni maraton in omizje Televizije Maribor
Grajsko kavarno v Pokrajinskem muzeju Maribor bo zasedel 23. literarni maraton festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na njem bodo mariborski literarni ustvarjalci brali svoja najnovejša besedila oziroma odlomke iz njih ali pa besedila iz opusa, povezana z letošnjim geslom Drevo, beseda in človek.

Zvečer bo tudi omizje Televizije Maribor na temo (Ne)pismenost in družbena razslojenost, ki je del posveta Pismenost na prepihu 2025 Mariborske knjižnice in spremljevalni strokovni dogodek 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Festival z letošnjo temo Ko te napiše knjiga se je začel 17. aprila in se bo sklenil jutri.

12. Noč knjige na temo Skupnosti in s Kosovelom za navdih
Na svetovni dan knjige bo vrhunec dosegla tudi vseslovenska akcija Noč knjige, katere nosilca sta Društvo festival Sanje in Založba Sanje. Dogodki v sklopu 12. izvedbe potekajo v knjižnicah, knjigarnah, šolah, vrtcih, galerijah, na trgih ter se sicer vrstijo skozi ves april in se bodo nadaljevali tudi v maju.

Letošnja tema je Skupnost, za navdih pa so izbrali verze Srečka Kosovela, čigar 100-letnico smrti bomo v prihodnjem letu zaznamovali s Kosovelovim letom. Ob tem so za najmlajše – vrtce in nižje razrede osnovne šole – pripravili posebno podtemo, da se bodo lažje vključili k soustvarjanju, in sicer Povej mi pesmico, s čimer so jih povabili k branju ali recitaciji kakšne že napisane ali celo lastne pesmice.

23. april je v Sloveniji tudi dan podarjanja knjig
Kot je mogoče prebrati na Unescovi spletni strani, je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. "Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo dostopnejšo, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal iz zdajšnjih 20 na osem odstotkov vrednosti knjige," so zapisali. Tako se z idejo in pod geslom Podarimo knjigo 23. april uvaja tudi kot dan podarjanja knjig.