Viharna in nesrečna ljubezen Sylvie Plath in Teda Hughesa še leta po smrti obeh fascinira literarne zgodovinarje. Poročila sta se leta 1958; Sylvia je z leti vse težje usklajevala svoje literarne ambicije z življenjem gospodinje in senco v očeh kritiške javnosti precej uspešnejšega moža. Foto:
Viharna in nesrečna ljubezen Sylvie Plath in Teda Hughesa še leta po smrti obeh fascinira literarne zgodovinarje. Poročila sta se leta 1958; Sylvia je z leti vse težje usklajevala svoje literarne ambicije z življenjem gospodinje in senco v očeh kritiške javnosti precej uspešnejšega moža. Foto:
Ted Hughes
Knjiga Ted Hughes: The Unauthorised Life je trenutno eno izmed 12 neleposlovnih del, ki so nominirana za nagrado Samuela Johnsona. Foto: Amazon
Ted Hughes in Carol Orchard
Ted Hughes in Carol Orchard: poročena sta bila od leta 1970 pa vse do pesnikove smrti. Foto: AP
Ted Hughes: Last Letter
Hughesova pesem Last Letter (Zadnje pismo), ki je prvič v javnost prišla šele leta 2010, je daljša pesnitev, edina, ki navaja neposredne okoliščine pesničine smrti. Že prvi verz ne pušča nobenega dvoma o tem, o čem teče beseda: "What happened that night? Your final night." (Kaj se je zgodilo na tisto noč? Tvojo poslednjo noč.) V nadaljnjem popisu zadnjih dveh dnevov Sylvie Plath se razkrije nova podrobnost, ki je do zdaj v že velikokrat povedani zgodbi o njeni smrti manjkala. Sylvia je Hughesu namreč poslala poslovilno pismo, ki naj bi prispelo šele po tem, ko je že bila mrtva, a ga je, ker sta pač živela precej blizu, doseglo prezgodaj. Foto: New Statesman

"Za razliko od prejšnjih biografov" je imel Bate pri raziskovanju popoln dostop do Hughesovih arhivov v ZDA in Veliki Britaniji. V knjigi Ted Hughes: The Unauthorised Life med drugim prvi razkriva, da je Plathova svojemu nekdanjemu možu poslala "enigmatično poslovilno pismo". V njem mu je sporočila, da bo zapustila Anglijo in da se ne bosta nikoli več videla. Hughes je pismo dobil dva dneva pred petkom, ko je Sylvia umrla, povzema The Sunday Times. (Plathova, s katero sta se razšla šest mesecev pred tem, ni računala na hitro pošto in je mislila, da ga pismo ne bo doseglo do sobote.)

Hughes je s pismom v roki zaskrbljeno pohitel do njenega doma na Primrose Hillu; Sylvia mu ga je iztrgala iz rok in ga zažgala. "To je bilo tudi njuno zadnje srečanje v živo, o katerem je Ted napisal pesem Last Letter, ki je izšla šele leta 2010," piše Bate. "Zdaj to pesem končno razumemo."


Neodgovorjena vprašanja

Pesem Last Letter se začne takole: "What happened that night? Your final night?" Konča pa s trenutkom, ko pesnik izve za smrt svoje nekdanje žene: "Then a voice like a selected weapon or a measured injection, coolly delivered its four words deep into my ear: 'Your wife is dead'."

Biografija še teoretizira, da je Plathova Hughesa poklicala še en dan po njunem srečanju, a se je na telefon oglasila njegovo dekle, Susan Alliston. Susanin (še nikoli objavljeni) dnevnik razkriva, da jo je menda mirila: "Ne razburjaj se, Sylvie." Susan in Hughes sta noč Sylvijine smrti preživela v stanovanju v Bloomsburyju, skupaj pa sta bila tudi še naslednji dan, ko je Teda dosegla žalostna novica.

"Tri čudovite ženske - A, B in C"
Med drugim knjiga razkriva tudi ljubezenski štirikotnik, v katerega se je pesnik zapletel pet let pozneje: razpet je bil med Assio Wevill (leta 1969 je tudi ona naredila samomor), Brendo Hedon in Carol Orchard, ki je imela takrat šele 20 let. Biografija ob tem navaja Hughesov dnevnik, v katerem je zapisal, da se "ne more odločiti med žensko A, B in C". "Tri čudovite ženske - vse zaljubljene, z vsako si predstavljam življenje v sreči, vse obsedene, a izgubile lastno dušo." O svoji dilemi je napisal tudi pesem, ki se začne z verzom: "Which bed? Which bride? Which breast's comfort."


Hughes se je leta 1970 naposled poročil s Carol; skupaj sta ostala vse do njegove smrti leta 1998. (Carol je na začetku sodelovala pri nastajanju pričujoče biografije, a je zaradi spora leta 2013 od projekta odstopila.) V knjigi spregovori še več drugih, do zdaj neznanih žensk, ki trdijo, da so bile v zvezi s slavnim pesnikom; med njimi je tudi njegovo prvo "resno" dekle iz časov na kolidžu, Shirley.

Jonathan Bate svoje delo sklene s trditvijo, da sta bila zgodnja smrt Sylvie Plath in pesnikov poznejši občutek krivde "ključnega pomena" za preostanek njegovega življenja. "Naj se je še tako trudil pobegniti od vsega tega, nikoli ni mogel."