Ljudje se vse manj zavedajo, kako pomembni sta razmišljanje in intelektualna nadgradnja, je še prepričana, zato pozdravlja srečanja, ki jih na Bledu letno pripravlja slovenski center PEN. Vse manj je namreč mest in forumov, na katerih lahko govorimo o problemih in položaju literature v današnjem svetu," pravi Vida Ognjenović, ki se poleg ukrajinskega pisatelja Andreja Kurkova omenja kot možna naslednica trenutnega predsednika Mednarodnega centra PEN Johna Ralstona Saula.
Tudi John Ralston Saul je blejska srečanja opredelil kot zelo dragocena, saj PEN nima nobenega drugega mesta, kjer lahko pisatelji razpravljajo o svojih idejah, jih razvijejo in oblikujejo v načine delovanja.

"Spet smo v zanikanju dejanskega sveta"
Oba pripisujeta veliko vrednost tudi odboru pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN, ki je nastal v času železne zavese in hladne vojne. Ralston Saul meni, da smo tudi sedaj v krizi, v vojni, vendar živimo v zanikanju. Krizo z begunci ocenjuje kot primer nezmožnosti Evropejcev in drugih, da se spopadejo z realnostjo. "To je zelo pomemben trenutek, da se vprašamo, zakaj ne moremo ničesar narediti, kaj je narobe z nami, zakaj se vedemo kot v tridesetih letih 20. stoletja," je poudaril Ralston Saul in ocenil, da se Evropa vede zelo podobno kot v nekaterih preteklih zgodovinskih obdobjih, ko je bila v zanikanju dejanskega stanja. "To se ne bo rešilo samo od sebe, ampak bo postajalo vse huje. Kaj bomo torej naredili?" je pozval.
Prepričan je, da morajo tudi pisatelji in organizacija PEN v tem obdobju odigrati pomembno vlogo. "Moramo ugotoviti, kako naj jo odigramo. Moramo v javne prostore moči, prirejati novinarske konference, govore in okrogle mize, kjer povemo, da dejansko verjamemo v možnost, da lahko kaj storimo in se ne bojimo."

"Očitno je nekoga zelo strah literature"
"Enostavno moramo verjeti, da imamo pisatelji lahko vpliv na javnost in vodstvo, da se ta v nekem trenutku vendarle zdrzne in začne ravnati etično," pa pravi nekdanji predsednik odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN Edvard Kovač. "Opažamo, da se politični voditelji po eni strani obnašajo, kot da nas pisateljev ni, po drugi strani pa se nas očitno zelo bojijo," je povzel svoje izkušnje in dodal, da je nekoga zelo strah literature in resnicoljubne besede.
"Človekove pravice na Kitajskem so poteptane"
Andrej Kurkov pravi, da so njegove knjige v Rusiji podobno kot prej v Sovjetski zvezi znova prepovedane. S hudo cenzuro pa se srečujejo tudi na Kitajskem. Bej Ling iz neodvisnega kitajskega centra PEN je opozoril, da so človekove pravice na Kitajskem poteptane, da ljudje nimajo svobode izražanja niti na družbenih omrežjih.
"Pristna beseda lahko v hipu zaneti vihar"
"Avtentična, pristna beseda ima svojo moč in lahko v hipu zaneti vihar ali pozitivni upor. Tukaj smo zbrani, ker še vedno verjamemo v to pristno besedo," je še poudaril Edvard Kovač. Tudi Vida Ognjenović meni, da lahko pisatelji vplivajo na svetovni mir in se borijo zanj, četudi nimajo več tako neposrednega dostopa do javnosti kot nekoč. "To je naša dolžnost in ne bomo odnehali."
Črna komedija, ki ne prinese moralnega zadoščenja
Sicer pa so pisatelja in filozofa Johna Ralstona Saula gostili tudi pri Celjski Mohorjevi družbi, ki je izdala slovenski prevod pisateljevega romana Mračni odkloni s podnaslovom Popotnikova povest. Ta v avtorjevih besedah v 18 poglavjih ponuja črno komedijo, ki bralcu ne prinaša moralnega zadoščenja. Roman, ki ga je v slovenščino prevedla Niki Neubauer, sledi vrsti filozofskih del, ki jih je pisal, ko se je utrudil pojasnjevati filozofske prvine v svojih romanih. "Zato sem raje pisal kar filozofijo," je pojasnil.
Po besedah nekdanjega predsednika Slovenskega centra PEN Marjana Strojana je protagonist romana brezimni popotnik, novinar, ki ima nadvse zanimiv konjiček. V svojem prostem času se rad srečuje z diktatorji in avtokrati, kot je denimo haitijski diktator Jean-Claude Duvalier, znan z vzdevkom Baby Doc. Med za Slovence zanimivejšimi poglavji romana je šestnajsto, ki vsebuje pogovor z enim od atentatorjev na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, Vasom Čubrilovićem. Pisatelj je, kot je povedal, v osemdesetih letih minulega stoletja večkrat obiskal Jugoslavijo, pri čemer ga je vedno preveval čuden občutek v ozračju, ki je napovedovalo spremembe. A nihče ni vedel, kaj se bo v resnici zgodilo, mnogi so pričakovali zgolj starodavni državni udar.
"Evropi manjka občutek za sprejemanje različnosti"
Omenjene razmere, ko se po njegovem ljudje niso bili sposobni zbuditi in zaživeti v realnosti, je primerjal z današnjo nesposobnostjo Evrope pri reševanju položaja z afriškimi begunci. Evropi manjka občutek za sprejemanje različnosti, česar bi se lahko naučili od Avstro-Ogrske, ki je kljub precej napakam podpirala idejo multikulturnosti. Prav strah pred drugačnim in posledično drugim je lahko zelo nevaren, poudarja. Trenutno tudi botruje evropski politiki, ki se otepa afriških beguncev pod pretvezo, da nima denarja. Današnja Evropa je, kot je poudaril, ena najbogatejših civilizacij v zgodovini, zato sprenevedanje primerja s skopuštvom milijarderjev.