Bil je ena od vodilnih osebnosti madžarske oporečnikov v času komunizma, ki je prispevala k demokratičnemu preobratu v letih 1989 in 1990, piše madžarska tiskovna agencija MTI.

Bil je tudi soustanovitelj in pisec podtalnega časopisa Beszelö ter soustanovitelj liberalne Zveze svobodnih demokratov, katere izvršni direktor je bil od leta 1988 do 1990. Leta 2000 je izstopil. Med letoma 1990 in 1994 je bil član prvega svobodno izvoljenega madžarskega parlamenta, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Po tej trpki izkušnji se je vrnil k marksizmu," pišejo pri slovenski založbi Sophia, kjer so prevedli eno od njegovih del.

Rodil se je leta 1948 v judovsko-madžarski družini v Cluju v Romuniji. Leta 1978 se je preselil na Madžarsko, ker ga je doma nadlegovala romunska tajna policija Securitate. Tudi na Madžarskem ni smel delati, ker je sodeloval z Beszelö. Od leta 1991 je delal na Inštitutu za filozofijo Madžarske akademije znanosti (MTA). Leta 2011, ko je na oblast prišel desničarski populistični premier Viktor Orban, so ga predčasno upokojili, piše DPA.

Vrnil je red za zasluge Republike Madžarske
Po pisanju MTI je bil od leta 1989 izredni profesor na oddelku za filozofijo budimpeške univerze ELTE. V letih 1986–1988 je bil gostujoči predavatelj na univerzah v ZDA (Columbia, Chicago, Yale idr.) in Veliki Britaniji (Oxford) ter gostujoči raziskovalec v Washingtonu, Parizu, Berlinu in na Dunaju. Od leta 2007 je bil tudi gostujoči profesor na Srednjeevropski univerzi (CEU). Pozneje se je začel ukvarjati z okoljsko politiko. V letih 2010–2011 je bil predsednik zunajparlamentarne Zelene levice, so zapisali pri založbi Sophia.

MTI še dodaja, da je leta 2005 prejel red za zasluge Republike Madžarske kot priznanje za izjemno znanstveno in izobraževalno delo ter delovanje v novinarstvu in javnem življenju. Leta 2016 je odličje vrnil. Leta 2020 je postal častni občan Budimpešte.

"Eden najlucidnejših kritikov svetovnega liberalizma"
Kot so zapisali pri založbi Sophia, velja za enega najlucidnejših kritikov svetovnega liberalizma in njegovih oblik postfašizma. Ves čas je veljal za oporečnika, večina njegovih kritičnih spisov je izšla v tujini. Bil je tudi direktor Filozofskega inštituta Madžarske akademije znanosti in umetnosti. Njegova dela so prevedena v dvanajst jezikov.

V slovenščini je mogoče brati delo Komunizem po letu 1989. Razprave o razredni teoriji, realsocializmu in Vzhodni Evropi. V slovenščino so ga leta 2016 prevedli Sašo Furlan, Martin Hergouth, Jan Kostanjevec in Jernej Pribošič. "Sanje, v katerih svoboda pomeni konec politike, so sanje morilca," je v omenjeni knjigi med drugim zapisal v nedeljo preminuli filozof.

"Odšel je stari borec za svobodo," pa je zapisal premier Orban, čigar vladanje je bilo tarča Tamasovih ostrih kritik.

Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z njim, ki ga je za radio Prvi leta 2017 pripravil Goran Dekleva.