Njen literarni opus obsega sedem pesniških zbirk in dve zbirki kratke proze – Vsi moji božiči, ki je tudi prvo delo, izdano pod okriljem slovenske založbe, ter Vse moje vojne. Lani se je podpisala pod svoj romaneskni prvenec, deloma avtobiografsko pripoved Da me je strah?, ki opisuje več kot pol stoletja trajajočo družinsko zgodbo, začenši z burnim časom druge svetovne vojne. V njenem opusu najdemo tudi številne radijske igre in več dokumentarno-umetniških oddaj za radio, svoje prispevke pa je objavljala v uglednih nemških in mednarodnih publikacijah.
V času vojne v Bosni se je predano posvečala humanitarni dejavnosti, njeno prizadevnost pa je prepoznal tudi nemški predsednik, ki jo je leta 1997 nagradil z zlatim križcem za humanitarno in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne. Avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so Marušo Krese uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi.
Dolga leta zapisana Berlinu
Rodila se je leta 1947 v Ljubljani, zaradi svojega nemirnega popotniškega duha pa vseskozi ostala razpeta med rojstnim mestom, Berlinom in Gradcem. Študirala je literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo v Ljubljani, ZDA, v Londonu in v Utrechtu. Nekaj časa je bila zaposlena na ljubljanski psihiatriji, kot psihoterapevtka pa delala tudi v Londonu in Tübingenu. V Berlin jo je pot zanesla leta 1990, tam je delovala kot svobodna ustvarjalka in novinarka ter pisala za časopise Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ, Lettre International, Manuskripte.
Maruša Krese - Da me je strah?
V svojem proznem delu se je ukvarjala predvsem s kompleksno vlogo ženske, ki išče svoje mesto v moško naravnanem svetu. K ženski in njeni vlogi je usmerjeno tudi njen edini roman, v pomenljiv naslova Da me je strah? pa je avtorica tiho zapisala odgovor. "Ne, to pa res ne." V svojem delu je Maruša Krese opisala močno, trdno žensko, ki se pred ničemer ne umakne. Prav trdnost in pokončnost sta nujno potrebni, če hočeš preživeti, nam je pisateljica zaupala na nedavnem literarnem večeru. Tega so ji pripravili njeni literarni in drugi prijatelji, ki so spregovorili o ženski, ki je most s stvarnostjo, in o njenem velikem srcu.
Novak: Bila je lepa, vilinska oseba
Pesnik Boris A. Novak je ob smrti Kresetove povedal, da se je spominja kot izjemno lepe, vilinske osebe, ki je izžarevala svetlobo, do mlajših pesnikov pa je bila odprta in prijateljska. Novak in Kresetova sta sodelovala na več področjih, tako pri reviji Mlada pota kot v času vojn v nekdanji Jugoslaviji, ko sta organizirala humanitarno pomoč za begunce in za pisatelje iz obleganega Sarajeva. "Ob tem je Maruša izkazala neverjeten pogum in požrtvovalnost. Spominjam se pogovora, ki sva ga imela spomladi leta 1993, ko se je odpravljala v Sarajevo, tik po hudi operaciji, ko rana še ni bila zaceljena. Zato sem ji svetoval, naj počaka, dokler ne okreva. Ampak Maruša kot Maruša je šla takoj v Sarajevo in tam razdeljevala eno izmed najbolj pomembnih in največjih humanitarnih pomoči," se je spomnil Novak.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje